Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Okvara rumene pege: Zlomljen vid

Starostna degeneracija makule

Starostna degeneracija makule prizadene predvsem starejše ljudi. V razvitem svetu je ta bolezen najpogostejši vzrok za slepoto pri ljudeh, starejših od 50 let. Po nekaterih ocenah je v Sloveniji približno 1400 bolnikov, starejših od 65 let, z napredovalo vlažno obliko starostne degeneracije makule, vendar natančnejših epidemioloških študij v Sloveniji še niso opravili. Verjetnost, da zbolimo, se z leti povečuje. Zaradi vse daljše povprečne življenjske dobe oziroma staranja prebivalstva je prizadetih ljudi čedalje več, je povedala mag. Mojca Urbančič, dr. med., specialistka oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani.

Starostna degeneracija makule se razvija postopoma. Začetne spremembe običajno ne vplivajo na vid in le pri manjšem številu ljudi sčasoma napredujejo v takšne, ki poslabšajo vid. Če spremembe sčasoma napredujejo in se vid poslabša, se to največkrat zgodi najprej na enem očesu in šele čez čas, vendar ne nujno, tudi na drugem. Včasih se zgodi, da človek poslabšanja vida na enem očesu ne opazi, ker z drugim očesom dobro vidi. Šele ko se vid zelo poslabša na obeh očeh, postanejo opravila, ki zahtevajo dober centralni vid, ovirana (branje, pisanje, prepoznavanje obrazov, šivanje …). Kot je povedala dr. Urbančič, gre pri bolezni starostne degeneracije makule za okvaro središčnega dela očesnega ozadja, ki ga imenujemo rumena pega ali (lat. macula lutea). Okvaro makule bolnik zazna prej ali slej, saj se mu poslabša centralni (središčni) vid. To pomeni, da bolnik ne vidi podrobnosti v središču vidnega polja, kjer je vidna ostrina sicer najboljša. Slika v središču vidnega polja je pri ljudeh s starostno degeneracijo makule popačena, lahko jo prekriva temna lisa. Periferni (okolni) vid običajno ostane nespremenjen.

Suha in vlažna oblika

Prve spremembe, ki se pokažejo na očesnem ozadju, so rumenkaste lise, ki jih imenujemo druze, pove dr. Urbančič. Te začetne spremembe običajno ne vplivajo na vid in le pri manjšem številu ljudi sčasoma napredujejo v spremembe, ki poslabšajo vid. Z napredovanjem bolezni se pojavijo spremembe, ki jih delijo v dve veliki skupini. Pri suhi obliki starostne degeneracije makule mrežnica v makuli propada in odmira. Zdravljenja za to obliko starostne degeneracije makule za zdaj še ni. Ljudje si lahko pomagajo z optičnimi pripomočki, denimo s povečevalnim steklom za branje ali s teleskopskimi očali za gledanje na daljavo. Čeprav utegne biti vid zelo prizadet, je okvara vida večinoma blažja kot pri vlažni obliki starostne degeneracije makule. Približno 85 odstotkov ljudi z napredovalo obliko starostne degeneracije makule ima suho obliko. »Za vlažno obliko starostne degeneracije makule je značilno razraščanje nenormalnih, na novo nastalih žilic pod mrežnico. Ker žilice izraščajo iz žilnice (horoidea), jih imenujemo horoidalna neovaskularizacija, v rabi pa so tudi druga imena, na primer horoidalna neovaskularna membrana, subretinalna membrana. Novonastale žilice puščajo tekočino oziroma kri, nekaj časa se razraščajo, pozneje pa se postopoma spremenijo v brazgotino. Mrežnica se na tem območju sčasoma okvari. Vlažno obliko ima samo približno 15 odstotkov ljudi s starostno degeneracijo makule, vendar je okvara vida pri tej obliki bolezni običajno hujša kot pri suhi obliki. Do močnega poslabšanja vida lahko pride v zelo kratkem času,« je povedala naša sogovornica.

Vzroki za starostno degeneracijo makule

Vzroki za nastanek bolezni še niso v celoti pojasnjeni, vendar je znano, da na nastanek in razvoj bolezni vplivajo številni dejavniki. V grobem jih je možno strniti v tri skupine: starostne spremembe, dednost in vplivi iz okolja. Toda prepletenost vzajemnih vplivov staranja, genetike in okolja je tako kompleksna, da ne dopušča poenostavljanja in preprostih sklepov o konkretnih neposrednih vplivih na razvoj in potek bolezni, pove dr. Urbančičeva.

S številnimi študijami so preučevali in še naprej preučujejo dejavnike tveganja za razvoj bolezni. Bela rasa naj bi bila dovzetnejša za razvoj starostne degeneracije makule v primerjavi z drugimi rasami, na večjo dovzetnost za razvoj bolezni pa ne vplivata spol ali barva oči (šarenice). Kajenje zelo poveča tveganje za nastanek in razvoj bolezni. Pri čezmerno hranjenih, po rezultatih nekaterih raziskav pa tudi pri izrazito suhih ljudeh, obstaja večja verjetnost, da zbolijo. Kar zadeva povišan krvni tlak, ni enotnega mnenja – izidi nekaterih raziskav kažejo, da hipertenzija pomeni večje tveganje, vendar jih druge študije niso potrdile. Podobno je z vplivom prehrane in nekaterih zdravil, tudi pri tem so znanstveniki prišli do različnih sklepov. Nekatere študije so ugotovile varovalen učinek prehrane, bogate s polinenasičenimi maščobnimi kislinami, z omega 3 maščobnimi kislinami in antioksidanti.

Prepoznava bolezni

Spremembe v vidu, ki jih opažajo ljudje s starostno degeneracijo makule, so različne. Pri začetnih spremembah v rumeni pegi je lahko vid nekoliko zamegljen pri gledanju na daljavo in branju. Zelo pogost in pomemben simptom je ukrivljena slika – ljudje navajajo, da se ravne površine ali robovi predmetov ne zdijo več ravni, na primer: okenski okvirji so videti zviti, ulične svetilke se zdijo upognjene, črke iste besede pa različno velike in popačene in podobno. Pojavijo se lahko tudi druge spremembe v vidu: temna lisa v središčnem delu vidnega polja, razlika v velikosti slike enega očesa v primerjavi z velikostjo slike drugega očesa, drugačno zaznavanje barv pri enem in drugem očesu …

Kaj pa zdravljenje?

Zares učinkovitega zdravljenja za zdaj še ni, vendar pri vlažni obliki starostne degeneracije makule z različnimi metodami poskušajo preprečiti nadaljnje slabšanje vida. Zdravljenja za suho obliko starostne degeneracije makule ni. »Z laserskim zdravljenjem (laserska fotokoagulacija, fotodinamična terapija) poskušamo uničiti novonastale žilice in s tem preprečiti nadaljnje slabšanje vida. Končni rezultat zdravljenja je brazgotina. Včasih se vid po laserskem posegu poslabša, vendar je to poslabšanje vida vseeno manjše kot poslabšanje vida zaradi napredovanja bolezni, če torej ne bi opravili laserskega posega. Izjemoma se vid nekoliko izboljša,« navaja sogovornica. Nekatere neovaskularne membrane lahko odstranijo kirurško, to je z operacijo. V zadnjem času pri zdravljenju starostne degeneracije makule uporabljajo antagoniste VEGF, razmeroma nova zdravila v oftalmologiji, ki pomenijo drugačen pristop in velik napredek v zdravljenju bolezni. To je prvo zdravljenje, ki se vpleta v mehanizme razvoja bolezni in ni destruktivno, pravi dr. Urbančič in nadaljuje, da antagonisti VEGF zavirajo nastajanje novih žilic in zmanjšujejo njihovo prepustnost, delujejo pa tudi protivnetno. Tako lahko zaustavijo napredovanje vlažne oblike starostne degeneracije makule, v nekaterih primerih se vid celo izboljša. Zaradi večje učinkovitosti je možno različne načine zdravljenja tudi kombinirati. V prihodnosti bo zagotovo več možnosti za uspešnejše zdravljenje starostne degeneracije makule, saj v številnih raziskavah intenzivno preučujejo nova zdravila in metode.

Bodimo pozorni na spremembe vida

Ljudje z napredovalo starostno degeneracijo makule na obeh očeh največkrat ohranijo dovolj vida, da lahko skrbijo zase in nadaljujejo z dejavnostmi, ki ne zahtevajo natančnega centralnega vida. Starostna degeneracija makule skorajda nikoli ne povzroči popolne slepote.

Če pride do hude okvare vida zaradi starostne degeneracije makule, to zelo vpliva na kakovost življenja ljudi. Bolniki izgubijo samostojnost, ne morejo brati ali voziti avtomobila, utegnejo imeti težave z gibanjem in orientacijo, ne morejo več skrbeti sami zase. Izguba samozaupanja jih sili v izolacijo in kar 32 odstotkov jih zapade v depresijo. Slaba vidna funkcija podvoji tveganje za padce in z njimi povezane poškodbe. Pogosto so ji pridružena druga bolezenska stanja, ki bolnika dodatno omejujejo: siva mrena, srčno-žilne bolezni, arterijska hipertenzija, izguba sluha …

Naša sogovornica svetuje, da smo pozorni na spremembe vida. Če spremembe v vidu zgodaj odkrijemo, imamo namreč več možnosti za uspešno zdravljenje in ohranitev vida. Zelo pomembno je, da si redno preverjamo vid, kontrolirati je treba vsako oko posebej. Če opazimo nenadno spremembo v vidu, ne odlašajmo s pregledom pri oftalmologu.

Zdrava prehrana in zdrav življenjski slog sta najboljša preventiva za vse bolezni. Skoraj vsako sadje in zelenjava vsebuje antioksidante (vitamin C, vitamin E, karotenoidi, cink), ki lahko pripomorejo k zmanjšanju tveganja za nastanek in razvoj starostne degeneracije makule. Še posebno veliko karotenoidov (lutein, zeaksantin) je v temno zeleni zelenjavi (špinača, ohrovt, brstični ohrovt, brokoli, grah, zelena solata …). Vsaj dva do štirje obroki temno zelene zelenjave na teden naj bi prispevali k zmanjšanemu tveganju za razvoj starostne degeneracije makule. Takšna dieta naj bi zmanjšala tudi tveganje za razvoj sive mrene, srčno-žilnih bolezni in rakavih obolenj. Raziskave so pokazale, da tudi uživanje preparatov z antioksidanti upočasni napredovanje začetnih sprememb pri starostni degeneraciji makule.

Po ocenah študij v ZDA se bo število prizadetih ljudi s starostno degeneracijo makule do leta 2020 povečalo za 50 odstotkov in bo zajelo približno šestino celotnega prebivalstva.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravljenje , preventiva , oko , bolezni oči , vid , okvara , starost , vzrok , degeneracija , suha , vlažna , makula , očesno ozadje , centralni , središčni , starostna sprememba vida

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.