Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Okvara rumene pege

prim. Aleksandra Kraut, dr. med., spec. oftalmologije
prim. Aleksandra Kraut, dr. med., spec. oftalmologije (Foto: Diana Anđelić)

Negujmo najpomembnejši organ

O starostni degeneraciji makule in posebnostih pri njenem zdravljenju smo se pogovarjali s prim. Aleksandro Kraut, dr. med., specialistko oftalmologije z Očesne klinike v Ljubljani.

V splošni javnosti starostna degeneracija makule ni ravno znan pojem. Ali je tako zato, ker je tudi bolezen zelo redka?

Starostna degeneracija makule resda ni zelo znana bolezen, morda zato, ker so starejši ljudje nekoliko odrinjeni na rob družbe in se zdi normalno, da s splošnim pojemanjem moči in sposobnosti peša tudi vid. Po drugi strani še nedavno − z izjemo zdravljenja z laserjem − nismo imeli nobenih učinkovitih možnosti zdravljenja. Ta bolezen seveda ni redka in ker s staranjem prebivalstva njena pojavnost skokovito narašča, lahko pričakujemo pravo pandemijo. Po podatkih iz velikih raziskav, ki so jih opravili v ZDA, na Nizozemskem in v Avstraliji, bolezen prizadene 1,6 odstotka prebivalcev, starejših od 50 let. Natančneje: med osebami, starimi od 55 in 64 let, je bilo 0,2 odstotka ljudi z degeneracijo makule; med osebami, starimi od 65 do 74 let, je imelo to bolezen 0,9 odstotka; med osebami, starimi od 75 in 84 let, jih je prizadela 4,6 odstotka ter med starejšimi od 84 let kar 13,1 odstotka. Začetne oblike degeneracije, ki ne napredujejo nujno v hudo obliko z izgubo vida, so v praksi veliko pogostejše, saj se začnejo po 65. letu starosti, pri 75 letih ima tretjina ljudi nekaj degenerativnih sprememb, po 85. letu pa tako rekoč vsi ljudje.

Vse je relativno, toda vid je najbrž najpomembnejše čutilo. Pri katerih znakih ali težavah bi morali ljudje vsekakor oditi na pregled k oftalmologu?

Starejši ljudje naj se v primeru spremenjene slike na enem očesu nemudoma posvetujejo s splošnim zdravnikom ali oftalmologom, ki bo presodil, ali je potrebna nadaljnja obravnava. Začetne spremembe se pri starostni degeneraciji makule kažejo kot motnost sredinskega osrednjega vida, slika je lahko popačena, del slike utegne manjkati, predmeti dobijo drugačno velikost ali obliko, ravne linije pa utegnejo postati lomljene. To se zgodi bodisi hitro, v nekaj dneh, bodisi postopoma, v obdobju več tednov ali mesecev. Nekateri ljudje so tudi občutljivejši na svetlobo ali vidijo svetlobne figure, ki jih v resnici ni. To utegnejo biti znaki neovaskularne oblike degeneracije makule, ki jo je treba čim prej prepoznati, saj je zdravljenje le tako učinkovito.

Ali imamo po vašem mnenju ljudje dovolj spoštljiv odnos do oči, če upoštevamo, kako pomemben organ so? Ali dovolj dobro skrbimo zanje?

Na splošno se ljudje kar zavedajo, da je vid najpomembnejše čutilo, saj 90 odstotkov sporočil dobimo prav prek vida. Če je kaj narobe z očmi, prizadeti to navadno hitro zazna in poišče pomoč. Za ta čudoviti organ pa moramo skrbeti vse življenje. Že v zgodnjem otroštvu je treba poskrbeti, da se vid primerno razvije. Za to je v Sloveniji urejeno s sistematičnimi pregledi otrok. Pozneje morajo vsi, ki imajo dioptrijo, občasno preverjati stanje pri očesnem zdravniku, kajti le z ustrezno korekcijo lahko delajo na območju ugodnega počutja za oči in si ustvarijo primerne delovne navade. Skrb za oči je tudi primerna zaščita oči pri delih, kjer se lahko poškodujemo, a tudi nošenje sončnih očal na soncu, snegu … Očem moramo ponuditi dovolj počitka, predvsem spanja. Dolgotrajno delo za računalnikom zahteva vmesne počitke in zavestno nekajsekundno zapiranje oči med delom, kar zlasti velja za starejše.

V Sloveniji deluje en terciarni center, v katerem lahko obravnavate najtežje primere. Ta center je v Ljubljani. Koliko je sekundarnih in kako ti delujejo, v kakšnih razmerah?

Da, za zdaj lahko očesne bolnike samo v Ljubljani obravnavamo na terciarni ravni. Upamo, da bodo v Mariboru kmalu dovolj opremljeni, da bodo prevzeli bolnike s tamkajšnjega območja. Imamo šest bolnišnic z očesnim oddelkom, od tega v petih izvajajo diagnostiko očesnih bolezni, skupaj s fluoresceinsko angiografijo (Maribor, Murska Sobota, Celje, Novo mesto in Šempeter pri Novi Gorici). Zelo dobro so opremljeni v Novem mestu in Šempetru, v drugih bolnišnicah pa so na voljo le preproste preiskovalne možnosti.

Kakšno je sodelovanje med ljubljansko očesno bolnišnico in sekundarnimi centri, a tudi med oftalmologi in splošnimi zdravniki?

Sodelovanje med zdravniki se mi zdi na splošno dobro, vendar je občutiti, da je zdravnikov v Sloveniji premalo − in to na vseh ravneh. Žalostno je slišati bolnika, ki pride prepozno na obravnavo starostne degeneracije makule samo zato, ker je moral čakati tega ali onega zdravnika, in mu v končni fazi bolezni z nobeno terapijo ni več možno popraviti vida. Naše ambulante so prepolne, vsi presegamo primerljive standarde kolegov v tujini, kajti bolniki potrebujejo oskrbo. Vsi, ki se ukvarjamo z boleznimi mrežnice in zdravljenjem starostne degeneracije makule, imamo v zadnjih mesecih še posebno veliko dela. Na Očesni kliniki omogočimo prednostno obravnavo nujnih primerov v treh tednih po posredovanju lokalnega oftalmologa. Sodobno sodelovanje po e-pošti je možno le z Očesnim oddelkom v bolnišnici Šempeter pri Novi Gorici in Novem mestu, saj so samo tam opremljeni z digitalnimi kamerami in nam lahko pošiljajo slike bolnikov, da se lahko dogovorimo za zdravljenje.
 
Ali imajo slovenski bolniki enake možnosti zdravljenja kot v tujini?

Naši bolniki imajo kar dobre možnosti zdravljenja, ki so primerljive s tistimi v tujini. Čeprav smo ponekod tehnično slabo opremljeni, uvajamo vse sodobne oblike zdravljenja starostne degeneracije makule, in to po evropskih standardih. V tujini je bolnikom na voljo več centrov za zdravljenje kot pri nas, predvsem pa imajo več oftalmologov na prebivalca. V Italiji deluje več kot 5000 oftalmologov, na Hrvaškem jih je 400, kar pomeni po enega oftalmologa na 10.000 prebivalcev. V Sloveniji je sto oftalmologov, torej po en oftalmolog na 20.000 prebivalcev.

Velika novost je, da je biološka zdravila možno uporabljati tudi v oftalmologiji. Ali imate oftalmologi proste roke pri predpisovanju − ali pa so tudi tu, podobno kot v onkologiji, omejitve in težave s predpisovanjem?

Pravzaprav že dolgo uporabljamo biološka zdravila; interferon-alfa v injekcijah uporabljamo pri zdravljenju nekaterih očesnih vnetij, kadar preti izguba vida. Od oktobra 2006 uporabljamo biološka zdravila za zdravljenje neovaskularne oblike degeneracije makule, proliferativne diabetične retinopatije in neovaskularnega glavkoma, in sicer v okviru raziskave Kliničnega centra v Ljubljani, ki je vodena kot terciarna dejavnost. Kot v vsaki raziskavi tudi v tej bolnike vodimo po natanko določenem protokolu; v zdravljenje jih vključimo, če izpolnjujejo vstopna merila. Bolnike natančno opazujemo, ko gre za učinkovitost zdravljenja in morebitne neželene učinke. Nismo pa se še dogovorili, kako bodo v prihodnje opredeljeni ti novi načini zdravljenja finančno. Upamo, da bomo vzpostavili razumen dialog z državno administracijo, kajti nove oblike zdravljenja vračajo vid, kar ima izreden pomen za kakovost življenja, pomenijo pa tudi finančni prihranek, saj je slepota ljudi najdražja.

V čem je prednost bioloških zdravil pred klasičnimi zdravili?

Biološka zdravila so izredno učinkovita, delujejo nadvse selektivno, zato imajo v primerjavi s klasičnimi zdravili manj neželenih učinkov. Predpogoja za njihovo rabo sta predhodna natančna diagnoza in skrbno spremljanje zdravljenja. Biološka zdravila so naravne snovi, ki delujejo v človeškem telesu, z njihovo rabo pa okrepimo ali zavremo določen naraven proces v telesu. Pri zdravljenju neovaskularne oblike degeneracije makule v oko injiciramo majhno količino zdravila − blokatorja rastnega dejavnika za žilni endotelij (anti VEGF; angl. vascular endothelial growing factor), ki zavre rast novih žilic v mrežnici in zmanjša njihovo prepuščanje. Zaradi tega se v mrežnici spet vzpostavi kolikor toliko normalno stanje in preživeli fotoreceptorji vzpostavijo vid.

Menite, da so bolniki dobro seznanjeni z možnostmi zdravljenja?

Ko gre za nove metode zdravljenja v svetu in pri nas, so bolniki na splošno slabo seznanjeni z možnostmi zdravljenja. Pri nas še nismo navajeni pripravljati preprostih brošur o boleznih za laike, ki bi krožile po zdravstvenih čakalnicah. V časopise in revije zaidejo objave le občasno, vendar so zelo dobrodošle.

Kako ozaveščeni so bolniki? Ali pridejo dovolj zgodaj na pregled?

Za uspešno zdravljenje je vedno ključna zgodnja diagnoza bolezni, kajti dokler so okvare majhne, je okvarjeno tkivo možno popraviti. To zlasti velja za mrežnico, kajti očesna mrežnica je nekakšen podaljšek možganov. Od starejših bolnikov ne moremo pričakovati, da bi se tega zavedali, vendar je treba javnost opozarjati, saj imamo že nekaj možnosti zdravljenja.

Kaj bi lahko naredili, da bi bolnike zajeli še bolj zgodaj, ko je škoda manjša?

Starejše ljudi je treba spodbujati, da se opazujejo in poiščejo pomoč pri oftalmologu takoj, ko ugotovijo, da je z očmi nekaj narobe. Pri tem jim lahko pomaga osebni zdravnik, ki jim bo poiskal strokovno pomoč, lahko pa se sami napotijo naravnost k oftalmologu. Ni pametno čakati in odlašati s pregledom, saj je možno res učinkovito ukrepati le v obdobju od nekaj tednov do dveh mesecev.

Ali lahko pri skrbi za oči govorimo o preventivi? Lahko z življenjskim slogom vplivamo na to, ali bomo zboleli?

Ogroženost za SDM povečujejo: staranje, pozitivna družinska anamneza, ženski spol, kajenje in nekatere bolezni. Seveda z življenjskim slogom lahko nekoliko zmanjšamo ogroženost za razvoj SDM. Zato priporočamo:

  • zdravo prehranjevanje − rastline z veliko zelenimi listi in ribe,
  • opustitev kajenja,
  • vzdrževanje normalnega krvnega tlaka,
  • zdravljenje morebitnega obolenja srca,
  • vzdrževanje normalne telesne teže,
  • gibanje.

Pri suhi obliki degeneraciji makule in enostranski degeneraciji v končni fazi bolezni priporočamo preventivno jemanje antioksidantov, dodatkov (vitamina C in E, betakaroteni in cink) ter luteina, ki upočasnijo razvoj degeneracije.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravila , zdravljenje , pomoč , preventiva , oči , oko , bolezni oči , diagnostika , vid , pregled , okvara , starost , bolnišnica , starostna , degeneracija , oftalmologija , rumena pega , makula , oftalmolog , popačen , starostna spememba vida

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.