Oftalmolog v tem primeru pregleda očesno ozadje, ga fotografira ali opravi fluoresceinsko angiografijo. Oftalmolog pregleda očesno ozadje skozi razširjeno zenico. Bolniku pred pregledom v oči nakapajo kapljice, ki razširijo zenico. Bolnik zaradi vpliva kapljic še nekaj časa vidi motno, ne more brati ali voziti avtomobila.

Fotografiranje očesnega ozadja je možno le skozi široko zenico. Zdravnik uporabi posebno kamero in bliskavico. Zdravnik ob pomoči te preiskave lahko vidi očesno ozadje in opazuje morebitne spremembe na njem. Med preiskavo posname fotografije, ki jih shrani za poznejše preglede, saj tako lahko primerja vse spremembe, do katerih je prišlo na mrežnici od zadnjega pregleda.

Fluoresceinska angiografija

Fluoresceinska angiografija je po sogovornikovih besedah ključna in najpomembnejša diagnostična preiskava pri ugotavljanju starostne degeneracije makule. Z njo natančno določijo območje, ki ga je treba zdraviti z laserjem, in ugotovijo, zakaj so spremembe na očesnem ozadju vplivale na vid. Pred preiskavo mora zdravnik bolniku razširiti zenice. V žilo mu vbrizga posebno rumeno barvilo fluorescein. To skupaj s krvjo kroži po telesu ter pride v žile očesne mrežnice in žilnice. Sledi fotografiranje očesnega ozadja. Pri zdravem očesnem ozadju se obarvajo samo žile in barvilo nikjer ne izstopa iz žil, medtem ko pri nenormalnem ozadju barvilo pronica iz žil. Ko barvilo prehaja skozi žile, bolnik sedi pred kamero in gleda v natanko določeno smer, fotograf pa naredi več zaporednih fotografij očesnega ozadja. Na temelju teh fotografij se zdravnik odloči za nadaljnje zdravljenje.

Hitra in varna

Angiografija je razmeroma hitra in varna preiskava. Kljub temu se v redkih primerih lahko primeri, da bolniku postane slabo. Ta slabost hitro mine sama od sebe. Težji zaplet je alergična reakcija na barvilo, zato pred preiskavo vsakega bolnika vprašajo, ali je morda na kaj alergičen. Kot pravi sogovornik, pri ljudeh, pri katerih obstaja večja možnost alergične reakcije, preiskavo opravijo še z večjo mero previdnosti. Nekaterim bolnikom dajo zdravila proti alergiji že pred posegom, med preiskavo imajo pripravljen pribor za oživljanje, včasih je navzoč tudi anesteziolog. Kot pravi sogovornik, v njegovi praksi še ni bilo primera, da bi bolnik doživel alergijsko reakcijo, vendar ta možnost obstaja. Pred preiskavo bolnikom ni treba biti tešč.

Fluoresceinska angiografija je osnovna diagnostična preiskava, ko gre za starostno degeneracijo makule. V prihodnje bo aktualna tudi očesna koherenčna tomografija (OCT), vendar aparat še ni na voljo. Kot pravi sogovornik, sta v fazi nakupa dve kliniki, Očesna klinika v Ljubljani in Bolnišnica v Šempetru.

Preverite svoj vid

Amslerjev test je preprost test za zgodnje odkrivanje starostne degeneracije makule. Z njim lahko preverite svoj vid.

1. Glejte Amslerjevo mrežo z bralne razdalje, torej 30 do 40 centimetrov stran od oči. Če pri branju uporabljate očala, jih ne snemite.
2. Z dlanjo si prekrijte desno oko.
3. Z levim očesom se osredotočite na črno piko na sredini mreže:
• So črte na mreži ravne?
• So vsi kvadratki enako veliki?
• Ali vidite vse štiri vogale mreže?
• Ali so vsa območja nezamegljena in nepopačena?
4. Ponovite test še z drugim očesom.
5. Če ste na katerokoli vprašanje odgovorili z ne, vam svetujemo čimprejšnji obisk pri očesnem zdravniku. Vlažna oblika starostne degeneracije makule namreč že v nekaj tednih lahko pripelje do nepopravljivega poslabšanja vida, zato je zgodnje odkrivanje bolezni še posebno pomembno.