Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Okvara rumene pege: V ordinaciji splošnega zdravnika

Miriam Zagernik Mihelčič, dr. med., spec. oftalmologije
Miriam Zagernik Mihelčič, dr. med., spec. oftalmologije (Foto: Diana Anđelić)

Pomembni redni pregledi

O zdravljenju starostne degeneracije makule (SDM), ki jo zdravi oftalmolog v očesni ambulanti, smo se pogovarjali z Miriam Zagernik Mihelčič, dr. med., specialistko oftalmologije.

Očesni zdravnik lahko z natančnim pregledom oči in vida ugotovi spremembe v rumeni pegi. »Pri začetnih spremembah, ko bolniki še nimajo posebnih težav, nam je v pomoč Amslerjev test,« je povedala dr. Zagernik Mihelčič. Poudarila je še, da je pomembno zgodnje odkrivanje sprememb na očesnem ozadju, zato svetujejo kontrolne preglede enkrat na leto oziroma pogosteje po presoji oftalmologa. V očesni ambulanti spremljajo in zdravijo predvsem bolnike s suho obliko starostne degeneracije makule, ki je najpogostejša oblika SDM, saj predstavlja kar 80 odstotkov vseh primerov te bolezni.

Znaki

Ko bolezen napreduje, se pojavijo motnje vida: bolniki s težavo berejo kljub dodatni osvetlitvi, predmeti se jim zdijo zamegljeni ali nepravilnih oblik, velikosti in barv, težave imajo pri vožnji avtomobila, ne morejo več videti podrobnosti, v centralnem vidu se pojavi temna lisa (ne vidijo več obrazov). Bolezen je kronična. Pri suhi obliki je slabšanje vida postopno in traja več let, pri vlažni obliki pa lahko že v nekaj tednih pride do hude in nepopravljive izgube vida zaradi membran in novih žilic, ki prepuščajo kri.

Obravnava bolnikov

V zgodnjih fazah SDM sogovornica priporoča redne preglede oči, preverjanje vida doma (Amslerjev test) ter zdravo prehrano z veliko sadja in (predvsem listnate) zelenjave, ki je bogata z luteinom. Na razvoj in napredovanje bolezni vplivajo številni dejavniki, med njimi tudi visok krvni tlak, slaba prekrvavitev, kajenje in čezmerno uživanje alkohola. Zato dr. Zagernik Mihelčič svetuje, naj imajo bolniki urejen krvni sladkor, arterijski pritisk in serumske maščobe, odsvetuje pa kajenje in čezmerno uživanje alkohola. Bolnikom predpiše antioksidante v obliki tablet, ki vsebujejo lutein, zeaksantin, vitamina C in E, betakaroten ter cink. Pri napredovali vlažni obliki SDM se na osnovi izidov slikanja očesnega ozadja s fluorescinsko angiografijo individualno odločijo za lasersko terapijo, ki jo opravijo v subspecialistični ambulanti. Z laserjem uničijo nove žilice, ki prepuščajo kri in se razraščajo pod mrežnico. »V zadnjem času so v rabi biološka zdravila, ki jih vbrizgajo naravnost v oko, terapijo pa ponovijo vsakih nekaj tednov. Tovrstno zdravljenja še vedno poteka v okviru kliničnih študij,« doda dr. Zagernik Mihelčič.

Lajšanje življenja

Kadar je možna terapija z laserjem, ta lahko upočasni ali ustavi napredovanje bolezni, vendar večinoma ne pričakujejo, da se bo bolniku povrnil že izgubljeni vid, pripoveduje sogovornica. »Večina vlažnih in vse suhe oblike SDM so neozdravljive, zato lahko bolnikom predpišemo le pripomočke, ki jim pomagajo pri osnovnih dejavnostih in tako lajšajo življenje. To so na primer teleskopska (povečevalna) očala, povečevalne lupe (v zadnjem času tudi elektronske) in video čitalnike (ti povečajo natisnjeno stran).«

Natančnejša diagnoza z angiografijo

»V primerih nenadnega poslabšanja vida ob vidnih spremembah v rumeni pegi ter v nejasnih primerih pošljemo bolnika na slikanje očesnega ozadja ali fluoresceinsko angiografijo. To preiskavo uporabljamo, da lahko postavimo diagnozo, natančno določimo območje, ki ga je treba zdraviti z laserjem, in ugotovimo, zakaj so spremembe vplivale na vid. Pri tem posegu zdravnik v veno vbrizga rumeno barvilo fluorescein, ki s krvjo kroži po telesu ter pride tudi v žile očesne mrežnice in žilnice, nato oko slika s posebno kamero. Na slikah so vidne spremembe, na temelju katerih se zdravnik odloči za ustrezno zdravljenje,« sklene dr. Zagernik Mihelčič.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

test , očala , oči , bolezni oči , angiografija , diagnoza , vid , pregled , laser , starost , mrežnica , degeneracija , rumena pega , fluoresceinska angiografija , žilnica , znak , lupa , čitalnik , amslerjev test , starostna sprememba vida

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

22. 04. 2010 10:18:09
Pozgravljeni! Kot invalidsko upokojen zaradi DSP vas sprašujem, zakaj bolniki te bolezni nismo upravičeni do delne invalidnine? Poznam primer,ko je oseba z delno okvaro hrbtenice še vedno zmožna za delo in dobiva invalidnino! Mi pa ne dobimo ničesar? Mar mi nimamo delno okvaro oči, ali se oči ne smatrajo kot da so okvarjene? Hvala