Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Naše oči in delo z računalnikom

Pred začetkom dela za računalnikom svetujemo preventivni pregled oči, priporočljivi so tudi občasni pregledi zaposlenih, ki več ur ali ves dan delajo pred računalniškim zaslonom.
Pred začetkom dela za računalnikom svetujemo preventivni pregled oči, priporočljivi so tudi občasni pregledi zaposlenih, ki več ur ali ves dan delajo pred računalniškim zaslonom. (Foto: Shutterstock)

Mežikanje za zdrave oči

Po dolgotrajnem delu pred računalniškim zaslonom imajo ljudje pogosto utrujene oči. Lahko so pordele, boleče ali pekoče, nemara se solzijo ali pa so povsem suhe. Nastopijo glavoboli, slabost, vrtoglavica, zaspanost ali razdražljivost. Kljub vsem naštetim težavam znanosti še ni uspelo dokazati trajnih okvar na očeh zaradi vsakodnevne večurne izpostavljenosti računalniškemu zaslonu.

Zaradi migetajočega ozadja in manjših črk je potrebna daljša fiksacija, ki pa ni vedno najboljša, zato so že najmanjše refrakcijske hibe (napake v dioptriji) lahko vzrok dodatnih težav. Pomembno je, da je vid ustrezno korigiran, torej da imate pravo dioptrijo na očalih ali kontaktnih lečah. Zaradi dolgotrajne fiksacije se zmanjša tudi pogostnost utripanja z vekami, kar povzroči izsušenost očesa in posledično pordelost zaradi razdraženosti.
 
OMILITI TEŽAVE
Pred začetkom dela za računalnikom svetujemo preventivni pregled oči, priporočljivi so tudi občasni pregledi zaposlenih, ki več ur ali ves dan delajo pred računalniškim zaslonom.

Na takem pregledu oftalmologi ocenijo vidno ostrino na daljavo in bližino (ugotovijo, ali potrebujete očala) in fuzijo (pri gledanju se slika iz obeh očes združi – to se imenuje fuzija, ta pa mora biti dovolj široka; če je slabša, lahko povzroča težave, kot sta glavobol in občasno pojavljanje dvojne slike po dolgotrajnem bližinskem delu).
Fuzijo lahko izboljšamo sami, in sicer z izvajanjem posebnih − konvergenčnih − vaj. Pri tem pacient opazuje kazalec na iztegnjeni roki, ga približuje nosu in skuša čim dlje zadržati enojno sliko. Vaje je priporočljivo izvajati večkrat na dan.

PO 40.
Presbiopija ali starostna slabovidnost navadno nastopi po štiridesetem letu, ko vid na blizu postane meglen. Do tega pride, ker očesna leča izgublja prožnost; njena sposobnost, da poveča lomnost, se zmanjšuje. Ta proces je fiziološki in poteka enakomerno pri vseh očeh, kratkovidnih in daljnovidnih. Bližišče se čedalje bolj oddaljuje od očesa in se približuje daljišču. Pri branju in drugih bližinskih delih znaša delovna razdalja 30 centimetrov, pri delu za ekranom pa približno 50 centimetrov. Brez napora beremo, dokler leži bližišče na tej razdalji, če se oddalji, pa tisk postane nejasen. V takšnem primeru potrebujemo očala za delo.

OSVETLJENOST
Priporočena osvetljenost delovnega okolja za delo z računalnikom je manjša, kot je običajno za pisarniške prostore. Z rabo senčil preprečite dostop čezmerne zunanje svetlobe, izognite se tudi dostopu svetlobe od zadaj/spredaj. Če so v prostoru okna, je bolje, če je zaslon postavljen ob oknu in ne pred oziroma za njim. Tako svetloba ne bo padala neposredno na računalnik ali vam svetila v oči.
 
BLEŠČANJE
Težave z očmi lahko povzroči tudi odboj svetlobe od gladkih površin (svetlih sten, pohištva) ter od računalniškega ekrana. Vse to lahko povzroči težave z očmi. Bleščanje lahko omilite z zaščito na zaslonu, lahko pa si omislite očala z antirefleksnim slojem; ta so lahko z dioptrijo ali brez nje.

Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

oči , računalnik , umetne solze , oftalmologija , konvergenčne vaje , antirefleksna stekla

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.