Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Siva mrena

Siva mrena

V Sloveniji čaka na operacijo sive mrene od 10.000 do 20.000 obolelih. Tudi zaradi podaljšanja življenjske dobe je siva mrena eden od zelo razširjenih in neizogibnih degeneracijskih pojavov, ki je v razvitem svetu v nenehnem porastu. V Nemčiji vsako leto opravijo približno 40.000 operacij sive mrene; to je najpogostejša med vsemi operacijami – to velja tudi za Slovenijo.

Ste vedeli, kaj vpliva na nastanek sive mrene? Ali je mogoče nastanek sive mrene preprečiti ali vsaj upočasniti? Kako uspešna je operacija in kakšni zapleti lahko nastanejo med operacijo in po njej?
Odgovore na ta in druga vprašanja poiščite v tem prispevku, skupaj z seznamom javnih zdravstvenih ustanov v Sloveniji, kjer operirajo sivo mreno.

Siva mrena ali katarakta (gr. kataraktes, iz kataassein = slap, padati, udarjati ob kaj) je zamotnitev prozorne očesne leče in so jo v Mezopotamiji poznali že obdobju pred našim štetjem. Hamurabijev zakonik iz leta 1900 pr. n. š., navaja prve operacije sive mrene in kazni za neuspešne posege. Takrat je veljalo, da motnjava ne leži v leči, marveč pred njo, v zenici, med šarenico in lečo, nastala pa naj bi tako, da se neznana motna tekočina od zgoraj navzdol razlije v zenico.

Metoda reklinacije

V Indiji so uporabljali metodo reklinacije. Pri tej operaciji so skozi odprtino v beločnici s posebno iglo nabodli lečo in jo premaknili iz področja zenice v steklovino; s tem so sprostili optično os, izboljšanje vida pa je bilo samo začasno. Ti posegi so imeli številne in nevarne zaplete: okužbe, vnetje globljih očesnih struktur, tudi slepota ni bila nobena redkost. Podobne tehnike so uporabljali vse do 18 stoletja. Dokaz, da gre pri sivi mreni za motnjavo v leči, so podali šele na začetku 18. stoletja in šele od takrat naprej so začeli razvijati bolj smiselne operacijske metode.

Velik napredek v kirurgiji katarakte je bil dosežen v zadnjih letih, z uvedbo novih inštrumentov in operacijskega mikroskopa ter z razvojem modernih kirurških tehnik, kot je fakoemulzifikacija. Zanimivo je, da je napravo za fakoemulzifikjacijo izumil Slovenec Anton Banko, ki je v ZDA ustanovil družinsko podjetje. Njegovi otroci so na njegovo željo Očesni kliniki v Ljubljani podarili takšno napravo tretje generacije.

Očesna leča

Očesna leča je sestavni del očesa, ki leži neposredno za šarenico (ta daje očesu značilno barvo) in deli zrklo na dva prostora. Za lečo je zadnji del očesa, ki ga zapolnjuje steklovina. Podobna je zrnu rastlinske leče, sestavljena pa je iz jedra, lečnih vlaken in zunanje ovojnice, ki obdaja jedro. Leča je z vlakenci vpeta na očesno mišico ali ciliarnik, spredaj pa je oprta na šarenico, ki med oženjem in širjenjem zenice polzi po leči. Leča je prozorna pri novorojenčku, z leti pa se njena prozornost zmanjšuje. Po 60. letu starosti postane jedro sklerotično (trdo), spremeni se tudi barva leče, saj postane rumeno rjava.
 
Kako deluje leča?

Leča ima refraktivno funkcijo (lomi svetlobo in jo usmerja na mrežnico) in jo lahko primerjamo z lečo pri fotografskem aparatu. Zenica ima pri tem funkcijo zaslonke, mrežnica pa predstavlja film. Pri prozorni leči je slika, ki jo zaznamo, jasna: svetloba potuje skozi roženico, lečo in steklovino do mrežnice ter naprej po vidnem živcu do možganov. Pri sivi mreni je leča motna, zato je slika, ki nastane na mrežnici, zabrisana, slika, ki jo zaznamo, pa je zamegljena in razpršena.
 
Leča je zelo prožna, to prožnost pa ji omogočata njena struktura in lečna ovojnica. Pri gledanju na blizu se leča zadebeli akomodira. Po dvajsetem letu starosti začne leča izgubljati prožnost, pri štiridesetih letih pa ne more več dovolj spreminjati oblike akomodacija se oslabi (slabše prilagajanje očesa pri gledanju na bližino), slika je meglena, "roke postanejo prekratke" in takrat so potrebna bližinska očala.
 
Pregled leče

Motnjave v sredini leče so vidne že s prostim očesom in zlasti pri osvetlitvi od strani. Stranske, za šarenico skrite motnjave, in globlje ležeče motnjave je možno videti le z oftalmoskopom ali s špranjsko svetilko (biomikroskopom). Skalitve leče so v začetnem stadiju vidne kot zvezda (lečna zvezda). Kadar je skaljena vsa leča, vidimo katarakto s prostim očesom: zenica ni več črna, marveč sivkasta.
 
Zakaj nastane siva mrena?
 
Siva mrena lahko nastane po poškodbi očesa, vnetju, po dolgotrajnem zdravljenju povišanega očesnega tlaka, najpogosteje pa je posledica staranja. Tudi dolgoletna izpostavljenost UV-žarkom brez ustrezne zaščite (sončnih očal), kajenje in pretirano uživanje alkoholnih pijač povečujejo verjetnost nastanka mrene.

Siva mrena se pogosteje pojavlja pri bolnikih, ki so na dolgotrajni terapiji s kortikosteroidi, pri sladkornih bolnikih in bolnikih z drugimi boleznimi presnove, pri izpostavljenosti visokim odmerkom sevanja (radiacijska terapija pri rakavih obolenjih).
 
Vrste sive mrene

Sivo mreno razvrščamo glede na:

  • videz motnjave (pikčasta, lisasta, črtasta, klinasta ali šprikljasta),
  • starost, v kateri se pojavi prirojena mrena je katarakta kongenitalis, če se pojavi pred 50. letom starosti je presenilna, pri starejših pa starostna ali senilna siva mrena.
  • Prirojena siva mrena je lahko bodisi podedovana bodisi pridobljena v času embrionalnega razvoja, zaradi obolenj med nosečnostjo (hepatitis, rdečke, norice). Ta oblika mrene je zelo redka, saj predstavlja samo 1 odstotek vseh katarakt.
  • stopnjo zrelosti (začetna, nezrela, zrela).

 
Znaki

Znaki sive mrene so odvisni od lege, velikosti in barve motnjave.
Začetna mrena spremeni lomnost leče tako, da postane oko kratkovidno, kar bolniki opazijo z izboljšanjem vida pri branju, nekateri bolniki celo ne potrebujejo več očal pri bližinskem delu. Mrena povzroča bleščanje ob močnejši svetlobi, možen je pojav dvojne slike, bolniki imajo težave pri nočni vožnji, tudi razlikovanje barv je slabše.

Z napredovanjem mrene postane vid meglen, poslabšata se nočni in globinski vid, bolniki imajo lahko težave pri hoji po stopnicah navzdol. Ko je katarakta zrela in če je obojestranska, bolnik le s težavo prepoznava predmete, razlikuje le med svetlobo in temo in je tako rekoč slep.
 
Lahko sivo mreno preprečimo ...
 
Za zgodnje odkrivanje sive mrene so pomembni redni kontrolni pregledi oči. S preventivnimi ukrepi je mogoče zmanjšati verjetnost nastanka sive mrene, vendar je ni možno preprečiti (siva mrena se v nekaterih družinah pojavlja pogosteje):

  • Nikotin povzroča nastajanje prostih radikalov, zato opustite kajenje.
  • Omejite uživanje alkohola.
  • Priporočljiva je uravnotežena prehrana z veliko sadja in zelenjave, ki vsebujejo antioksidante.
  • Priporočljivo je jemanje antioksidantov v obliki tablet.
  • Nezaščitenih oči ne izpostavljajte UV-žarkom (uporabljajte sončna očala).
  • Pomembno je redno zdravljenje sistemskih obolenj (denimo sladkorne bolezni, ki pomembno poveča možnost nastanka sive mrene).

 
... ali upočasnimo
 
Hitro rast sive mrene je mogoče le deloma upočasniti z uporabo kapljic, ki vsebujejo natrijev in kalijev jodid ali dihidrozo (Quinax). Sive mrene ni mogoče pozdraviti s kapljicami, edino možno zdravljenje je kirurško z odstranitvijo skaljene leče

Kdaj operacija?

Siva mrena je primerna za operacijo, ko je "zrela", torej takrat, ko se vidna ostrina poslabša do te mere, da bolnik ne more več brati.

Zrelost sive mrene določajo glede na ohranjeno funkcijo vida. Če je vid še ohranjen, jo imenujemo začetna siva mrena (cataracta incipiens), kar pove, da je skalitev še v zgodnji fazi. Ko je vid že okrnjen, jo imenujemo nezrela mrena (cataracta immatura), mreno z gostimi skalitvami in slabim vidom pa imenujemo zrela siva mrena (cataracta matura). Pri zreli obojestranski mreni bolnik ne more prepoznavati predmetov in je skoraj slep.
Morfološka klasifikacija nam daje podatke o debelini in trdoti lečnega jedra ter je očesnemu kirurgu v pomoč pri izbiri operativne tehnike (v zadnjem času je to pretežno fakoemulzifikacija). Čezmerno zrela mrena (leča je v celoti bele barve) lahko povzroči vnetje in bolečine v očeh. V nekaterih primerih nastopi intumescentna katarakta, ki lahko povzroči glavkomski napad.

Potek operacije

Operacijo izvajajo ambulantno, v lokalni anesteziji. Bolnik dobi pred operacijo zdravila za pomiritev in očesne kapljice za lokalno anestezijo.

Pred posegom operater pregleda očesno ozadje pri široki zenici; s posebno ultrazvočno napravo izmeri dolžino zrkla in izračuna najprimernejšo dioptrijo leče, ki bo nadomestila bolnikovo. Večinoma je v uporabi metoda fakoemulzifikacije, pri kateri kirurg skozi droben rez na robu roženice ob pomoči UZ-sondelečne mase zdrobi mreno in nastale drobce posrka. Lečna ovojnica ostane v očesu in vanjo vstavijo umetno lečo. Bolniki z novo lečo imajo dober vid na daljavo, ker pa leča nima sposobnosti akomodacije, potrebujejo očala za branje.
Očala predpisujemo po 3 do 4 tednih po operaciji. Poseg traja od 15 do 30 minut, skupaj s pripravo na operacijo pa 2 uri.

Uspešnost operacije?
 
Ostrina vida po uspešno opravljeni operaciji mrene je pri zdravih očeh 100-odstotna.
Slabši vid kljub operaciji imajo bolniki z očesnimi obolenji, ki zmanjšujejo vidno ostrino (brazgotine na roženici, povišan očesni tlak ali glavkom, zapleti sladkorne bolezni na očeh diabetična retinopatija, starostna degeneracija rumene pege).

Možni zapleti

Možni zapleti pred operacijo: alergija in toksična reakcija na anestetik z motnjami srčnega ritma, med operacijo in po njej lahko pride do krvavitev, okužb, povišanega očesnega tlaka, odstopa mrežnice ali hudega očesnega vnetja (endoftalmitis). V redkih primerih je potrebna dodatna operacija ali sprejem v bolnišnico. Po podatkih iz literature se zapleti pojavljajo redkeje v 1 odstotku primerov. V skrajnem primeru in zelo redko lahko pride do izgube vida na operiranem očesu.
 
Nadomestitev odstranjene očesne leče

Odstranjeno lečo nadomestijo z umetno (intraokularno) lečo ustrezne dioptrije. V redkih primerih, denimo pri visoki kratkovidnosti, bolnik umetne leče ne potrebuje.

Najpogosteje so v rabi mehke upogljive intraokularne leče, izdelane iz silikona ali akrilata.
Redko vstavljajo trde leče iz PMMA (polimetil metakrilat), ker zahtevajo večji operativni rez na roženici in obstaja večja verjetnost nastanka pooperativnega astigmatizma. Večinoma vstavljajo leče z enim žariščem (monofokalne); pri teh lečah potrebuje bolnik očala za branje, na trgu pa so tudi multifokalne leče (z več žarišči), ki bolniku omogočajo dober vid na daljavo in bližino. Zaradi možnih težav (bleščanje ponoči) so le redko v uporabi.

V nekaterih primerih umetne leče ni mogoče vstaviti v zadnji prekat; takrat uporabijo posebej oblikovane leče za sprednji prekat. Še redkeje, ko leče ni možno vstaviti v oko, je v uporabi kontaktna leča.
Pred desetletji ko še ni bilo intraokularnih leč, so morali bolniki po operaciji mrene uporabljati očala z debelimi konveksnimi stekli za daljavo in bližino.
 
Po operaciji
 
Nekaj tednov po operaciji bolnik daje v oči kapljice proti vnetju (antibiotiki in kortikosteroidi). Operiranega očesa ne sme mencati, nanj pritiskati ali spati na operirani strani. V tem času ne sme dvigovati težjih bremen, delati v prašnem in umazanem okolju ali plavati v bazenu. Za običajna gospodinjska dela, gledanje televizije in branje ni omejitev.

Pri nekaterih bolnikih se v nekaj mesecih ali pozneje (do pet let) po operacij pojavi meglen vid; nastane sekundarna siva mrena (pri tem se zmotni zadnja lečna kapsula, ki po operaciji ostane v očesu). Zdravimo jo z YAG-laserskim posegom, po posegu se vid popravi.

Na nastanek starostne sive mrene vplivajo presnovni procesi in staranje leče. Lečne celice imajo sposobnost samoregulacije presnove in rasti. Vnos hranljivih snovi, mineralov in vode mora biti v sorazmerju s porabo. S staranjem se to ravnotežje poruši, vsebnost vode v leči se zmanjša, posledica tega sta zmanjšani prozornost in elastičnost leče. Starostna siva mrena predstavlja 90 odstotkov vseh oblik sive mrene.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

oči , oko , bolezni oči , vid , laser , zenica , oster vid , katarakta , oftalmolog , znak , reklinacija , fakoemulzifikacija , ciliarnik , skaljena leča , skalitev , umetna leča , intraokularna leča , yag , siva mrena

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.