Opozorilo kliničnih psihologov ob dnevu duševnega zdravja, 10. oktobru

  • UR
  • ponedeljek, 08. oktober 2012
mag. Bernarda Dobnik Renko, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.
mag. Bernarda Dobnik Renko, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.

Zaskrbljujoče nazadovanje standardov skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov

Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, 10. oktobru, na Zbornici kliničnih psihologov z zaskrbljenostjo spremljajo preoblikovanje in ukinjanje programov na primarni ravni zdravstvenega sistema, namenjenih skrbi za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki je v nasprotju s strokovnimi smernicami. V Sloveniji bi potrebovali najmanj 130 specialistov klinične psihologije za otroke in mladostnike, na voljo jih je le 45, ponekod so čakalne dobe dolge tudi 10 mesecev. V Posočju in na Notranjskem tovrstnih strokovnjakov sploh ni.

Po ocenah epidemioloških raziskav je v Sloveniji  približno 40.000 otrok in mladostnikov, ki bi potrebovali strokovno psihološko pomoč, ustrezno obravnavo bi jim lahko zagotovili z vsaj 130 specialisti klinične psihologije v multidisciplinarnih timih s pedopsihiatri, specialnimi pedagogi, logopedi in socialnimi delavci ter medicinskimi sestrami s posebnimi znanji.  Po podatkih ZKP je v Sloveniji le 45 kliničnih psihologov za otroke, mladostnike in njihove družine - nekateri od njih delajo tudi z odraslimi – in le nekateri delajo v ustreznem timu. Duševne motnje v otroštvu pogosto vodijo k duševnim motnjam v odraslosti, več kot polovica duševnih motenj odraslih se začne v adolescenci. Zato je izjemno pomembna zgodnja in strokovno ustrezna obravnava. Dostopnost do tovrstne obravnave je slaba, čakalne dobe so odločno predolge, ponekod dosegajo tudi 10 mesecev, razširjenost mreže po regijah ni enakomerna. Tako na primer v Posočju in na Notranjskem kliničnega psihologa za otroke in mladostnike sploh ni, na Primorskem, Koroškem in v Pomurju pa naj bi posamezniki pokrivali celo regijo.

Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2011 – 2016 opredeljuje, da je promocija in izboljšanje skrbi za duševno zdravje otrok  posebnega pomena ter da je potrebna okrepitev specializirane pomoči, hitro in učinkovito ukrepanje ob težavah ter združevanje strokovnjakov v multidisciplinarnih timih. Ob tem pa je bil kljub dogovorom stroke z Ministrstvom za zdravje o oblikovanju smernic za širitev in dopolnitev obstoječe podhranjene mreže Centrov za duševno zdravje na predlog ZZZS na seji Vlade RS dne 27.6.2012 potrjen Aneks 1 k Splošnemu dogovoru za leto 2012, v katerem je med drugim standardiziran program dejavnosti Dispanzerjev za mentalno zdravje. Ta kot nosilca dejavnosti opredeljuje psihologa - ne pa specialista klinične psihologije - ali defektologa ali logopeda, program socialnih delavcev pa ukinja.  Ukrep ZZZS, ki naj bi bil namenjen povečanju dostopnosti programov s področja skrbi za duševno zdravje, kaže na popolno nerazumevanje strokovnih in etičnih smernic skrbi za otroke in mladostnike. Socialnega delavca, ki je zlasti v trenutni družbeni realnosti nepogrešljiv član tima, preprosto ukinja, izenačuje tri popolnoma različne strokovne profile in kot nosilca dejavnosti izpušča tako kliničnega psihologa kot pedopsihiatra. Ob tem pa so specialistična znanja nujen pogoj za ustrezno obravnavo otrok in mladostnikov z razvojnimi, čustvenimi in vedenjskimi  motnjami.  

Članica strokovnega sveta ZKP in vodja komisije za duševno zdravje v ZD Ljubljana, mag. Bernarda Dobnik Renko, univ. dipl. psih., spec. klin. psih. opozarja: »Če smo neposredno slikoviti – za naše otroke je torej dovolj dobro, če depresijo zdravi logoped in naglušne uči govoriti univerzitetni diplomirani psiholog, če po travmatični izgubi starša sedemletnik čaka na psihološko pomoč osem mesecev in če se dveletnik s težko razvojno motnjo na obravnave k specialnemu pedagogu vozi uro daleč od domačega kraja.  Ali, kar se zgodi posledično, da se morajo starši po svojih močeh znajti sami in iščejo obravnavo za svoje otroke in zase izven zdravstvenega sistema, kjer ponudba različnih oblik pomoči ni ustrezno regulirana. In je, seveda, samoplačniška.«

Kljub nasprotovanju stroke so namreč spremembe že v veljavi.


Vse dodatne informacije, dogovori za intervjuje:

Darja Potočan, 040 547 861

darja.potocan@gmail.com

Zarja Đotišini

Zarja Đotišini indijska astrologija

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Vsi Viva strokovnjaki