Bodi odličnjak – krvni sladkor naj bo čista petica!

  • NP
  • četrtek, 04. oktober 2012
Kampanja proti diabetesu se je začela 3. maja, zaključek pa bo 14. novembra, ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni.
Kampanja proti diabetesu se je začela 3. maja, zaključek pa bo 14. novembra, ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni. (Foto: Grega Žunič)

Vseslovenska kampanija proti diabetesu

V ponedeljek, 1. oktobra, je Zavod Diabetes na novinarski konferenci v Cankarjevem domu v okviru predstavitve svoje dejavnosti na Festivalu za 3. življenjsko obdobje obširneje predstavil izhodišča in cilje vseslovenske kampanje proti sladkorni bolezni, ki so jo poimenovali Bodi odličnjak.

Ker se normalen krvni sladkor suče v razponu med 3,4 in 5,9 mmol/l, so zato v središče kampanje postavili petico kot normalno vrednost krvnega sladkorja. Petice smo v šoli vsi hoteli imeti, razlagajo ime kampanja v zavodu, krvni sladkor čista petka pa tako pomeni, da se človek kljub diabetesu lahko nadeja lepe starosti. Biti odličnjak pa pomeni biti varen pred diabetesom in pred zdravstvenimi zapleti diabetesa.

Diabetes se nezadržno širi med drugim tudi zato, ker se večina ljudi ne zaveda pomena normalnega krvnega sladkorja. Tudi mnogi bolniki ne vedo, poudarjajo v Zavodu Diabetes, da je diabetes  v razvitem svetu poglavitni vzrok za slepoto, ledvično odpoved in amputacije nog, med diabetiki pa je celo tri- do štirikrat več srčnih infarktov in možganske kapi. Zato so v ime kampanja postavili normalen krvni sladkor.

Sladkorna bolezen med Slovenci

Po evropsko primerljivih epidemioloških podatkih Inštituta za varovanje zdravja je v Sloveniji  125.000 diagnosticiranih diabetikov. Večina – okrog 95 odstotkov – ima diabetes tipa 2,  ki sodi med bolezni življenjskega stila. Število diabetikov vsako leto narašča, niža pa se tudi dolgo veljavna starostna meja za izbruh bolezni od 40 let navzdol. Zadnja leta za diabetesom tipa 2 obolevajo že mladostniki.  Čeprav lahko diabetes dolga leta zdravimo z več gibanja in zdravo prehrano, se povečuje tudi število bolnikov, ki prejemajo zdravila.

Zaradi slabo zdravljene sladkorne bolezni imamo v Sloveniji še vedno od 200 do 300 amputacij letno. Če pogledamo ledvice, ki so tarčni organ visokega krvnega sladkorja, je med skupno 2.563 dializnimi bolniki v Sloveniji okrog 500 diabetikov.  Deset letih dializnega zdravljenja enega bolnika nas stane približno 120.000 evrov.  To pomeni, da  gre ogromno strokovnih naporov in denarja, ali drugače povedano naše solidarnosti v nič, kajti slabo zdravljen diabetes začne neusmiljeno rušiti organizem, stroški zdravljenja bolnika z diabetičnimi komplikacijami pa so v povprečju trikrat večji, kot pri bolniku brez zapletov. 

Stroški za zdravljenje diabetesa so večji kot za zdravljenje raka in aidsa skupaj. Povezava med diabetesom in srčno žilnimi obolenji je tako velika, da je po ocenah IDF (International Diabetes Federation) v resnici 75 odstotkov smrti povezanih z diabetesom, kajti ljudje s sladkorno boleznijo doživijo srčni infarkt ali možgansko kap tri do štirikrat pogosteje kot ostali del prebivalstva.

Diabetes je problem slovenskega zdravstva številka 1. Človeško trpljenje zaradi komplikacij diabetesa je nesprejemljivo in stroški previsoki. Zato so si v kampanji zastavili dva cilja: zaustaviti diabetes in izboljšati rezultate zdravljenja.

Sladkorna bolezen je epidemija

Leta 1995 je bilo na svetu uradno 100 milijonov diabetikov. Dobrih deset let kasneje, ko je OZN razglasil diabetes za epidemijo (2006), se je števec obolelih, ki se vrti vse hitreje, zavrtel do 246 milijonov. Zadnji podatek, ki ga je sporočilo Svetovno združenje za diabetes, je 336  milijonov. Če ne bomo ničesar ukrenili, bo po pričakovanjih Mednarodne federacije za diabetes (IDF) do leta 2030 to število naraslo na 552 milijonov, 398 milijonov ljudi pa bo diabetes neposredno ogrožal.

Trije od štirih diabetikov živijo v srednje in nizko razvitih državah. V naslednjih 20 letih bodo največje breme diabetesa nosile Afrika, Srednji in Daljnji Vzhod. V bogatejših državah so diabetesu najbolj izpostavljeni deprivilegirani sloji družbe z nižjimi dohodki, brez zaposlitve in migranti.  


Debelost in diabetes

Centralna trebušna debelost je največji dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni.  Število debelih ljudi v Evropski uniji se je v zadnjih tridesetih letih izjemno povečalo, pojav narašča z enako hitrostjo, kot so ji bili priča v začetku devetdesetih letih v ZDA. V Evropi je 28 % moških in 38 % žensk pretežkih ali debelih, debelih je več kot 5 milijonov otrok.  Nezdrava prehrana in pomanjkanje telesne dejavnosti sta glavna vzroka za diabetes in druge bolezni, ki se jim da izogniti, ter za prezgodnje smrti v Evropi. S kampanjo Bodi odličnjak! usmerjajo pozornost na zdravo telesno težo, zdravo prehrano in zdravo življenje kot cilj vseh družbenih prizadevanj.

 

Galerija

Kampanja proti diabetesu se je začela 3. maja, zaključek pa bo 14. novembra, ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni. Grega Žunič

Ambasador kampanje Bodi odličnjak igralec Matjaž Javšnik Grega Žunič

Darja Lovšin, Zavod Diabetes Grega Žunič

Diabetologinja Renata Kopriva, dr. med., spec. interne medicine Grega Žunič

V okviru kampanje potekajo tudi brezplačna merjenja krvnega sladkorja. Poznate svoj krvni sladkor? Preverite, ali ste odličnjak/inja! Grega Žunič

Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Postavi vprašanje

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Vsi Viva strokovnjaki