Ob 21. septembru, svetovnem dnevu alzheimerjeve bolezni

  • UR
  • torek, 18. september 2012
(Foto: Diana Anđelić)

Naraščajoči delež starejšega prebivalstva v svetu in tudi pri nas neusmiljeno usmerja pozornost celotne družbe v socialno in zdravstveno problematiko starejših. V Sloveniji je trenutno 16,5 odstotkov prebivalcev, ki so starejši od 65 let. Leta 2030 jih bo že okoli 28 odstotkov.  Staranje je tudi največje tveganje za razvoj sindroma demence. Od 65. leta  pojavnost bolezni zelo hitro narašča, pri 80. letih je bolnih že 30 odstotkov starostnikov.  Več kot 60 odstotkov vseh demenc predstavlja alzheimerjeva bolezen, ki je v družbi tudi najbolj prepoznana.

Do 20% demenc je ozdravljivih, vendar jih moramo odkriti pravočasno, pri ostalih 80% pa lahko stanje bistveno olajšamo. Bolniki z demenco so ekonomsko izjemno dragi, stroški ne gredo le na račun zdravil hospitalizacije, rehabilitacije, ampak tudi na račun odsotnosti z dela pri mlajših bolnikih, pri starejših pa predvsem na račun skrbnika, ki se mora bolniku v kasnih fazah bolezni praktično posvetiti 24 ur.

Asist. Milica G. Kramberger, dr. med., specialistka nevrologije, vodja Centra za kognitivne motnje na KO za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana je povedala: »Vse našteto so več kot dobri razlogi za delovanje Centra za kognitivne motnje na naši kliniki. CKM predstavlja osrednjo vstopno točko, kjer se postavi natančna diagnoza in načrtuje nadaljnje ukrepanje pri bolniku s kognitivnimi motnjami. Obravnavamo predvsem bolnike z motnjo spomina in drugih živčnih funkcij  v obdobju, ko je bolezen že na stopnji zgodnje demence. Bolniki so k nam napoteni iz ambulant družinske medicine, izjemoma tudi iz drugih specialističnih ambulant.« 

Problematika demence v družbi in v družinah žal še zmeraj ostaja tabu, saj se premnogokrat soočamo s prvimi napotitvami bolnikov v našo ambulanto šele v poznejših fazah bolezni. V poznejšem obdobju pa je žal tudi intenzivna terapevtska oskrba z zdravili za demenco manj uspešna. Sodobni trendi obravnave demence se v Slovenijo selijo počasi. Tako  v organizacijskih in socialnih vidikih obravnave demence žal še zmeraj precej zaostajamo celo za  marsikatero manj razvito državo. Vendar se lahko tudi pohvalimo, da se stanje v zadnjih 2-3 letih ugodno izboljšuje.

Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana v okviru ambulante CKM omogočajo tudi najsodobnejše preiskave (pregled možganske tekočine na prisotnost biomarkerjev za alzheimerjevo demenco, različni tipi t.i. funkcijskega slikanja možganov), iz katerih lahko uspešno sklepamo o nadaljnjem poteku bolezni in tudi načrtujemo zdravljenje. Po drugi strani omejena finančna sredstva za delovanje in kadrovska podhranjenost v CKM žal še zmeraj zelo omejujeta splošno dostopnost storitev. Kljub omejitvam se želijo, po vzoru razvitih centrov v tujini, v svojem delovanju čimbolj približati celostni in multidisciplinarni obravnavi bolnikov.

Osrednji smisel  celostne obravnave demenc je namreč vzdrževanje posameznikov v stanju, ko so sposobni živeti relativno samostojno in ostajajo vključeni v svoje domače okolje. Ključni koraki k izboljšani obravnavi problematike demence bodo gotovo tudi pri nas terjali dobro sodelovanje znotraj posameznih zdravstvenih strok in razumevanje pristojnih organov. Tako bomo lahko vzdrževali kvaliteto življenja družbe in hkrati zmanjševali stroške.