Bolniki na urgenci UKCL odslej informirani o času čakanja in stopnji nujnosti

Triažiranje bolnikov je del strokovnega dela že od nekdaj, sedaj pa je prvič na Internistični prvi pomoči in v Centralnem urgentnem bloku tudi sistemsko urejeno. Novost je Manchestrski sistem triažiranja, kjer z jasno postavljenimi strokovnimi smernicami tudi pacient dobi vpogled v svojo obravnavo.  Prvič je tako bolniku omogočena takojšnja vizualna informacija, kaj se z njim dogaja in v kakšnem časovnem obdobju bo obravnavan.

»Trend v sodobni obravnavi urgentnih pacientov je, da se ob prihodu na urgentni oddelek čim prej oceni pacientovo stanje s strani zdravstvenega delavca in določi nujnost obravnave. Tem trendom želimo slediti tudi v urgentnem bloku Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL),« pove asist. mag. Hugon Možina, vodja Internistične prve pomoči (IPP) Interne klinike. Celotni urgentni blok, kamor poleg IPP sodi  Urgentni kirurški blok Kirurške klinike, namreč uvaja določitev nujnosti za pacienta tudi »navzven«, za čakajoče paciente. Ti lahko že prek informativnih ekranov, postavljenih na hodnikih urgentnega bloka, spremljajo informacije o času čakanja od njihovega prihoda, o stopnji nujnosti obravnave, na ekranih pa se vrtijo tudi informativne, zdravstveno-vzgojne vsebine in sprostitveni program.

Uvajanje triažiranja oz. določitve stopnje nujnosti v urgentnem bloku sicer ni novost; že februarja lani je bil organiziran prvi tečaj o triaži pri sprejemu urgentnega pacienta za medicinske sestre. Na ekranih, nameščenih po hodnikih urgentnega bloka, pacienti že lahko vidijo, kam so uvrščeni, barva na ekranu pa jim pove, kakšen je predviden čas do pregleda pri zdravniku. Ob sprejemu dobijo namreč številko. »Z uvajanjem informacij o dolžini in vsebini čakanja želimo našim pacientom zagotoviti predvsem bolj humano in prijazno okolje, saj se zavedamo, da je čakanje, še posebej če si bolan, neprijetno,« pove Stanka Košir, vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana. »Pacientom želimo sporočiti, da vrstni red prihoda ne pomeni tudi vrstnega reda obravnave,« je povedal prof. dr. Matjaž Veselko, predstojnik KO za travmatologijo Kirurške klinike.

Triažiranje pomeni, da diplomirana medicinska sestra takoj ob sprejemu oceni in dokumentira pacientovo stanje in določi stopnjo nujnosti obravnave glede na pet triažnih kategorij (v primerih, kjer potrebuje posvetovanje z zdravnikom, se diplomirana medicinska sestra posvetuje z zdravnikom). »Uvedba triažiranja je za paciente veliko bolj varna. Za vsakega posameznika takoj ob sprejemu določimo natančno stanje po triažni lestvici, celoten proces obravnave za pacienta je tako izboljšan,« pove Marija Brvar, glavna medicinska sestra Internistične prve pomoči. Prednost sistema je v tem, da je preverljiv, varen in dokumentiran.