V raziskavo so vključili ljudi, stare od 18 do 65 let. Prvo skupino so prosili, naj opravlja preprosto nalogo (pritiskanje gumba v rednih presledkih), s čimer so možganom ponudili razmere, v katerih bi misli laže odtavale. Nato so redno preverjali, kdaj so bile osebe usmerjene na nalogo in kdaj so sanjarile. Ko je bila naloga opravljena, so vsem izmerili zmogljivost delovnega spomina: med reševanjem matematičnih enačb so si morali zapomniti izbrane črke.

Čeprav so vsi anketiranci dobro opravili nalogo, so raziskovalci opazili, da imajo osebe, ki so jim misli večkrat odtavale, boljši delovni spomin. Raziskava je pokazala, da lahko ljudje z večjim delovnim spominom med opravljanjem enostavnih nalog razmišljajo še o drugih stvareh. Kadar pa možganom zmanjka delovnega spomina, nas ta razmišljanja povsem prevzamejo. To se denimo zgodi, kadar se ne spomnimo, kako smo se sploh pripeljali do doma ali pa smo prebrali več strani knjige, ne da bi vedeli, kaj smo sploh brali … Našo pozornost je razmišljanje povsem prevzelo in v delovnem spominu ni bilo več prostora za nalogo, ki smo jo trenutno opravljali. Ljudje z večjim delovnim spominom so lahko dalj časa osredotočeni na nalogo, ki je pred njimi, tisti z manjšim pa hitreje odtavajo od naloge, zaradi česar jo teže ali slabše opravijo.

Že raziskave, opravljene v preteklosti, so pokazale, da so ljudje, ki več sanjarijo, bolj ustvarjalni. Raziskovalci so prepričani, da največji ustvarjalni in inovativni trenutki izhajajo prav iz sanjarjenja, poleg tega tudi velja, da imajo najbolj inteligentni ljudje večji delovni spomin.