Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zdravje mora ostati prioriteta v času gospodarske krize

Kriza in neenakost

Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) opozarja, da podatki za večino držav, ki sta jih prizadeli recesija in gospodarska kriza, kažejo na slabšo kvaliteto življenja in življenjskega standarda, občutke brezizhodnosti pri nezaposlenih, pesimizem, slabše zadovoljstvo z delom in občutke nepravičnosti pri zaposlenih. Zato v krizi ne smemo pozabiti na njene vplive na revščino in zdravje. Kriza bo verjetno povečala revščino in poslabšala zdravje, slabše zdravje bo prineslo več stroškov, zato moramo delati na preventivi in ne varčevati pri njej. Ukrepe pa moramo ocenjevati tudi z vidika vpliva na zdravje.
V kriznih časih je potrebno dobro premisliti morebitne ukrepe glede njihovega kratkoročnega in dolgoročnega vpliva na zdravje celotnega prebivalstva, še posebej z vidika ranljivih skupin.  Glavne determinante zdravja, kot so bivalne razmere, izobrazba, prihodki, socialna omrežja, delovno okolje, regija bivanja, zaposlenost, prometna varnost ter dostopnost in dosegljivost zdravih izbir in zdravstvenih storitev, imajo namreč lahko pozitivne ali negativne posledice za zdravje posameznikov in populacije. Ugotovljena pa je povezava med blaginjo in revščino, razvojem družbe in zdravjem.


Analiza neenakosti v Sloveniji

Številne študije kažejo, da zmanjšanje blaginje prebivalstva negativno vpliva na zdravje. Slovenska raziskava iz leta 2007 je pokazala, da slabši kot je socialno-ekonomski položaj posameznika, slabše je njegovo zdravje. »Z analizo Neenakosti v zdravju je IVZ ugotovil, da v Sloveniji socialno-ekonomski položaj vpliva na zdravje in trajanje življenja posameznika. To se vidi tudi iz podatkov o pričakovanem trajanju življenja iz leta 2010, saj na primer moški iz srednjega sloja umirajo v povprečju 4,5 let prej kot tisti iz višjega sloja, medtem ko moški iz nižjega sloja umirajo še 5,6 let prej kot moški iz srednjega sloja. Pri ženskah so sicer razlike med socialno-ekonomskimi sloji v pričakovanem trajanju življenja nekoliko manjše, vendar ženske večji del svojega življenja preživijo v slabšem zdravju kot moški,« je opozorila prim. dr. Jožica Šelb Šemerl z IVZ.
 

Zdravje žensk in družin

Po navedbah Statističnega urada RS (SURS) in ugotovitvah raziskav vemo, da ženske v Sloveniji še vedno prevzemajo več skrbi za gospodinjstvo in nego ter vzgojo otrok kot moški. Ženske v kriznih časih prevzamejo nase še več plačanega dela, tudi v slabših pogojih, in tudi neplačanega dela, povezanega s skrbjo za druge, otroke, bolne, ostarele, in gospodinjstvo. »Kulturološke in sociološke študije kažejo, da matere varčujejo pri zadovoljevanju svojih potreb, da bi otrokom omogočile tisto, za kar presojajo, da je zanje pomembno. Starši, ki se soočajo z izzivi zagotovitve preživetja, bodo najprej poskrbeli za dobro otrok, sebe pa bodo prikrajšali.

V nižjih slojih bi šlo to na račun lastnega zdravja, kakovostne prehrane, počitka, sprostitve,« opozarja dr. Zalka Drglin z IVZ in dodaja: »Stres, garanje, trud za zagotavljanje preživetja negativno vplivajo na kakovost življenja, na telesno in duševno zdravje žensk, opozarja med številnimi drugimi tudi svetovno priznana avtorica Lesley Doyal v svoji publikaciji Zakaj ženske zbolijo? Zdravje žensk pa vpliva na zdravje dojenčkov in otrok ter posledično na zdravje družine in družbe, kot ugotavljajo različne analize o neenakostih v zdravju.«
 
Ko par postaja družina in ko se družini pridruži nov otrok,  potrebujejo dobre pogoje, da bi ustvarjali skupnost, živeli kakovostno življenje, se posvetili otroku in skupaj preživljali čas.   Kriza namreč v veliki meri prizadene družine v nastajanju in mlade družine. Revne družine, samski starši, družine s šibko socialno mrežo, družine z nizkimi dohodki, ki jim grozi zdrs pod mejo revščine pa predstavljajo ranljive skupine, ki potrebujejo posebno skrb, tudi pri zdravju. Jožica Maučec Zakotnik z IVZ izpostavlja, da je pri načrtovanju ukrepov varčevanja potrebno biti pozoren na mlade družine in opozarja na navedbe Nobelovega nagrajenca Jamesa J. Heckmana:  »Dokazano je, da je vlaganje v neprivilegirane otroke redka javna politična pobuda, ki lahko promovira poštenost in družbeno pravičnost ter hkrati spodbuja produktivnost v gospodarstvu in družbi na sploh.«

Neenakosti v zdravju mladostnikov

Ugotovitve raziskave Neenakosti v zdravju in z zdravjem povezanih vedenjih slovenskih mladostnikov iz leta 2011 kažejo, da mladostniki iz revnejših družin slabše ocenjujejo svoje zdravje in imajo manj zdrav način življenja. Tako so mladostniki iz revnejših družin poročali o manjšem zadovoljstvu z življenjem in rednem doživljanju več psihosomatskih simptomov kot njihovi vrstniki iz bolje situiranih družin. Poleg tega imajo mladostniki iz družin z nižjim socialno-ekonomskim položajem tudi slabše duševno zdravje, manj zdrave prehranske navade, redkeje so telesno dejavni, pogosteje so na dietah, pogosteje redno kadijo tobak, pijejo alkoholne pijače in so trpinčeni kot pa mladostniki iz družin z višjim socialno-ekonomskim položajem.    

»Tudi nezaposlenost staršev je povezana s slabšimi zdravstvenimi izidi pri mladostnikih. Mladostniki iz družin, kjer so starši nezaposleni, slabše ocenjujejo lastno zdravje, so bolj nezadovoljni z življenjem in doživljajo več psihosomatskih simptomov. Prav tako je bila nezaposlenost staršev povezana z večjo pojavnostjo kajenja tobaka, pitja alkoholnih pijač in spolne aktivnosti ter s slabšim duševnim zdravjem in manj gibanja pri mladostnikih. O boljših prehranskih in gibalnih navadah so poročali mladostniki, katerih starši so zaposleni. Tudi lažja komunikacija z mamo in očetom je bila značilna za mlade iz družin, kjer sta zaposlena oba starša«, je opozorila dr. Helena Jeriček Klanšček z IVZ.

Glede na to, da se večina vedenj in navad, povezanih z zdravjem, oblikuje v času odraščanja, obstaja velika verjetnost, da se bodo razlike med mladostniki ohranile tudi v odraslosti, kjer raziskave kažejo podobno. Nižji socialno-ekonomski položaj je povezan s slabšim zdravjem, večjo obolevnostjo in umrljivostjo.

Ne ponavljajmo napak in ne varčujmo pri promociji in preventivi

Svetovna zdravstvena organizacija v članku Finančna kriza in globalno zdravje opozarja: »Kadar je državni proračun pod pritiskom in kadar se znižajo dohodki gospodinjstva, se poveča povpraševanje po javnih zdravstvenih storitvah, manj je potrošnje v privatnem sektorju, ljudje več kot samoplačniške storitve uporabljajo storitve javnega zdravstva. Če se v teh okoliščinah zmanjša financiranje javnega zdravstvenega sektorja, bo zelo verjetno padla kvaliteta zdravstvene oskrbe. Posebej je potrebno paziti, da ni prikrajšano izvajanje preventivnih zdravstvenih storitev, saj se pogosto zgodi, da v času finančne krize najprej varčujejo pri preventivi.«

Vir: ivz.si

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

zdravje , gospodarstvo , kvalitetno življenje , globalna kriza , raziskava , preventiva

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.