Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Dobri praksi: Ekološka živila za otroke v rimskih šolah in vrtcih ter partnersko kmetijstvo v Sloveniji

(Foto: Diana Anđelić)

Udeleženci posveta z naslovom Partnerstva za ekološko kmetijstvo, zeleno javno naročanje in regionalni razvoj, ki je potekal 11. aprila, so spoznali dve dobri praksi na področju ekološkega kmetijstva in trajnostnega razvoja podeželja, Partnersko ekološko kmetovanje in Ekološka živila v rimskih šolah in vrtcih. Dogodek je potekal v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki je ena izmed akcij v okviru partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Organizirala ga je Umanotera v sodelovanju z Inštitutom za trajnostni razvoj, Združenjem za ekološko kmetovanje Dolenjske, Posavja in Bele Krajine, Razvojno raziskovalnim inštitutom GRM, Zavodom Ekologičen, Razvojnim centrom Novo mesto in Zavodom za zdravstveno varstvo Novo mesto.
Način, kako hrano pridelujemo, katera živila jemo in od kod ter kako smo jih pripeljali – vse to lahko izjemno vpliva na spreminjanje podnebja. Kot je poudarila članica strokovne skupine projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse in strokovna vodja Inštituta za trajnostni razvoj, Anamarija Slabe, je ekološko kmetijstvo »varuh podnebja« – ne uporablja niti kemično-sintetičnih pesticidov niti sintetičnega dušika za gnojenje. Poleg tega načrtno izgrajuje humus v tleh. Slabetova je izpostavila, da je poleg ekološke pridelave pomembno tudi,da je hrana pridelana in zaužita lokalno.


Ekološka živila za otroke v rimskih šolah

Osrednji del posveta je bil namenjen predstavitvi izbranih dobrih praks. V rimskih javnih šolah in vrtcih pripravljajo obroke iz ekološko pridelanih živil. Kot je povedala pobudnica projekta, ki teče že od leta 2001, Silvana Sari, so za uspeh projekta potrebovali veliko politične volje. Po njenih besedah je bil odločilen človeški faktor – ožja ekipa projekta, podpora župana in zahteve staršev po zdravi hrani za otroke. Zaradi obsežne naloge so se odločili za postopne spremembe – v prvem letu so najprej določali, da morata biti ekološka sadje in zelenjava, v naslednjih letih so dodajali pekovske izdelke, olje, jajca itd. Danes je v obrokih v šolah in vrtcih kar 70 % živil iz ekološke pridelave.
Jedilnik sestavlja 70 strokovnjakov, ustreznost prehrane glede na merila preverjajo posebne komisije staršev. Cena posameznega obroka je 5,8 evra – v povprečju plačajo starši polovico, najrevnejše družine ne plačajo nič. Pri izbiri ponudnika pomeni cena 50 točk, kakovost živil pa 50 točk.

Partnersko ekološko kmetijstvo

Druga predstavljena dobra praksa je bila Partnersko ekološko kmetijstvo. V projektu sodelujejo spletni portal Ekologičen in 5 partnerskih ekoloških kmetij v različnih slovenskih regijah. Projekt spodbuja zainteresirane kmetije za partnersko kmetijstvo tako, da vzpostavlja neposredno komunikacijo med kmeti in potrošniki.

Namen projekta oziroma partnerskega kmetovanja je, da potrošnikom omogoči neposreden vpliv na to, kaj bodo jedli, kmetom pa omogoči stabilen vir prihodka, da se lahko osredotočijo na svoje delo. Poleg tega s spodbujanjem ekološke pridelave pomaga pri ohranjanju biotske pestrosti, zmanjševanju onesnaževanja, odpravljanju industrijskega kmetovanja in poziva k odgovornemu ravnanju s kmetijsko zemljo.

Kot je povedala Anja Horvat Jeromel iz Zavoda Ekologičen partnersko kmetijstvo prinaša socialno varnost za kmete, cenejša ekološka živila za potrošnika, spodbuja skupnost, vzajemnost, zdravje, učenje in varovanje okolja. Običajno so udeleženci trije: kmet, jedro skupine in odjemalci. Kmetje opravijo vse delo na kmetiji: pripravijo letni obdelovalni načrt, gojijo in pobirajo pridelke. Jedro skupine sestavlja 5–12 ljudi, ki vključujejo kmete in odjemalce. Jedro skupine skrbi za ustrezno distribucijo hrane, lahko je zadolženo tudi za zbiranje plačil, plačilo kmetu, ukvarjanje s pravnimi zadevami idr. Dolžnost skupine odjemalcev pa je finančno podpirati kmetijo in poskrbeti, da se vsa hrana porabi.
Več o projektu Slovenija znižuje CO2: dobre prakse na slovenija-co2.si.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

ekološka hrana , ekološko kmetijstvo , partnersko kmetovanje

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.