V novi tiskani Vivi

  • Viva
  • petek, 06. april 2012

April 221, številka 221

V novi tiskani Vivi preberite

Postanite aktiven pacient

Zdravje je naša pravica in dolžnost
Minili so časi, ko smo bili "navadni smrtniki" ob obisku zdravnika zgolj preplašeni pacienti, ki molče prestajajo pregled, sprejmejo diagnozo in pridno jemljejo predpisana zdravila. Avtonomnost pacientov se je v zadnjih desetletjih znatno povečala, zaradi javno dostopnega medicinskega znanja so postali tudi samozavestnejši. Zato pričakujejo, da bodo v zdravstvenem dialogu dobro obveščeni in da bodo imeli veliko svobode pri odločanju o tem, ali, kako in kdaj bodo prejemali zdravniško pomoč oziroma oskrbo. Pri tem sta nepogrešljiva iskrena in odprta komunikacija med zdravnikom in pacientom ter ustrezno ravnovesje med spoštovanjem pravic in dolžnosti na obeh straneh.


Sindrom motnje pozornosti z motnjo koncentracije in hiperaktivnostjo - ADHD

Ni kriva vzgoja!
Pomislite. Ste že kdaj imeli priložnost videti otroka, ki je bil kakor živo srebro, ki ni mogel mirovati niti sekunde, kot rečemo, ki je bil potolčen in popraskan, nenehno v gibanju, pogosto v sporih z vrstniki, ki ga morda niso vedno najbolj veseli, in ki vam je ob pogledu na vašo malce bolj zaobljeno postavo mirno in brez zadrege rekel, da ste se zredili. Pri tem vas ni vikal, četudi vas ne pozna dobro. Njegovi starši so pogosto povsem izčrpani, saj otroku nikakor niso kos in ga ne obvladajo. Učiteljice nič kaj prizanesljivo povedo, da otrok ne izpolnjuje navodil, pri delu ves čas moti sebe in druge, poleg tega je nezbran, ne spoštuje dogovorov, ne dela domačih nalog ali pa jih naredi površno in nepopolno, izgublja šolske potrebščine, jezika ter je nasploh neukrotljiv in neukročen. Poznate kakega otroka, ki približno ustreza temu opisu? Tak otrok v družbi navadno velja za nevzgojenega. Vendar pa bi bilo napačno, če bi težavo pripisali slabi vzgoji in s tem nemara prezrli nevrološko razvojno motnjo, ki se skriva v ozadju.

Kolumna Vesne V. Godine: Funkcionalna neodraslost


Spodrsljaj zahodne civilizacije in vzgoje
Večkrat sem že omenila funkcionalno odraslost kot težavo, povezano z zdajšnjo vzgojo in socializacijo otrok. Eden od temeljnih problemov sodobne vzgoje brez avtoritete in kazni je namreč v tem, da otežuje, če ne celo onemogoča funkcionalno odraščanje otrok. To je rezultat sodobne vzgoje, zaradi katere moralni vzgojni ukrepi in moralne kazni ne delujejo več. Dopovedovanje in razlaganje otroku/mladostniku, zakaj je nekaj narobe, kakšne slabe posledice zanj, za njegovo prihodnost, družino, razred, šolo … bo imelo posamezno vedenje, dandanes pri velikem delu otrok ne obrodi (zaželenega) učinka. Kadar me starši ali šolniki vprašajo, zakaj je tako, jim odvrnem, da zato, ker gre za otroke/mladostnike, ki so funkcionalno neodrasli. Navadno me nekoliko začudeno pogledajo in vprašajo: "Kako neodrasli, če pa so že toliko stari?"

Zoran Milivojević o odraslosti

Koncept čustvene zrelosti dandanes velja za zastarelega, to pa zato, ker je težko opredeliti merila, na osnovi katerih bi lahko nekoga ocenili kot zrelega in nekoga drugega kot nezrelega. Podobno je s konceptom odraslosti – koren besede odraslost je rast in označuje konec telesne rasti. V nasprotju s telesno rastjo, ki je očitna, pa je duševni, čustveni in socialni razvoj očem neviden. Nič nenavadnega torej, da glede tega, kakšno stopnjo rasti in razvoja osebnosti bi moral človek doseči, da bi ga lahko označili za zrelega oziroma odraslega, vlada splošna zmeda.


Pregledovanje in odstranjevanje kožnih znamenj

Pregled pri dermatologu vam lahko reši življenje
Vsakdo ima na telesu več pigmentnih znamenj, ki se na koži začnejo risati že v zgodnjih otroških letih. Večina tovrstnih znamenj je nenevarnih. Iz nenavadnih znamenj, sploh če so v velikem številu posejana po vsem telesu, pa se lahko razvije nevarna oblika raka, imenovana melanom. "Melanom se lahko razvije na mestu, kjer prej ni bilo nobene kožne spremembe, lahko pa nastane iz obstoječih pigmentnih znamenj. Zato je nadvse pomembno, da smo pozorni na nastajanje novih pigmentnih sprememb ter na vsako spremembo velikosti, oblike in barve obstoječih znamenj," opozarja mag. Metka Adamič, dr. med., spec. dermatologije. Poudarja, da bi si morali redno pregledovati znamenja, predvsem pa vse nenavadne spremembe na koži čim prej pokazati zdravniku. In ne samo to, zelo pomembno je tudi, da se od rojstva naprej čim manj izpostavljamo sončnim žarkom, še posebno nezaščiteni. Z dolgoletno članico Vivine zdravniške linije iz Dermatološkega centra Parmova smo se pogovarjali o tem, katera znamenja zahtevajo posebno pozornost, pozanimali pa smo se tudi, kako potekata pregledovanje in odstranjevanje znamenj v dermatološki ambulanti.

Urejanje doma po načelih vastuja

Ne le v nas, temveč tudi povsod drugod se zrcalita ustroj ter dinamika vesolja, Zemlje, zemeljskih in magnetnih sil ter elementov, iz katerih je sestavljena vsa živa in neživa narava. Te naravne zakonitosti, ki so navzoče povsod – tudi v našem domovanju – pri urejanju prostorov upošteva vedsko znanje, imenovano vastu. Kot pravi svetovalka za vastu, Tina Pipan, lahko spoznanja te več kot pet tisoč let stare znanosti uporabimo pri gradnji, oblikovanju ter opremljanju hiš, stanovanj poslovnih prostorov in vrtov, da bodo v skladu z naravnimi zakonitostmi in s posebnostmi vsake osebe. Najbolje namreč delujemo, če smo v harmoniji z naravo, naravnimi zakonitostmi in ritmi, poudarja sogovornica. Na osnovi kombiniranja splošnih zakonitosti in lastnosti vsakega posameznika lahko uredimo svoje domovanje tako, da ponuja najboljše možnosti za bivanje, kar se odraža tudi v našem življenju: v ustvarjalnosti, zdravju, odnosih, partnerstvu, gmotnem blagostanju …



Kako spijo znani Slovenci? Boštjan Romih, radijski in TV-voditelj

Pred spanjem se rad stiska v dvoje
"Nisem človek, ki bi zdržal z malo spanca," razkriva priljubljeni radijec in televizijski voditelj. "V povprečju moram spati vsaj sedem ur." Če se to ne zgodi ali pa mora vstati zelo zgodaj, boste namesto njega srečali zombija.
Da se dobro naspi, mora imeti ustaljen ritem. Vsako jutro vstaja pred sedmo uro, običajno še preden ga zbudi budilka. Ko je tri leta delal na jutranjem radijskem programu, med peto in deveto uro, je moral vstajati že ob štirih zjutraj. "Čeprav so mi vsi govorili, da se bom že privadil, se to ni zgodilo. Zgodnje vstajanje mi je uničilo preostanek dneva. Oddajo sem zelo dobro izpeljal, vendar sem že ob dvanajstih postal zaspan, utrujen in neuporaben v nadaljevanju dneva. Primanjkljaj spanca sem poskušal nadomestiti, kolikor se je le dalo, v nasprotnem primeru pa sem hodil naokrog kot kak zombi," med smehom pove Boštjan Romih.








Senta Frol

asist. Senta Frol dr. med., spec. nevrologije spec. nevrologije

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki