Pravilna uporaba protibolečinskih zdravil

  • UR
  • sreda, 28. marec 2012
(Foto: Diana Anđelić)

Bolečina je eden od pogostejših vzrokov za obisk zdravnika ali lekarne. Zato so lekarne in Lekarniška zbornica Slovenije tokrat v okviru projekta »Vprašaj o svojem zdravilu« pripravile priporočila za pravilno jemanje protibolečinskih zdravil. Informativne zloženke o pravilnem jemanju protibolečinskih zdravil so na voljo v lekarnah, kjer na akcijo opozarjajo tudi plakati. Že Hipokrat je ugotovil, da je lajšanje bolečine božansko delo, lekarniški farmacevti pa k temu dodajajo, naj bo tudi učinkovito in varno.

Pri lajšanju bolečine pogosto posegamo po protibolečinskih zdravilih, ki so v lekarnah na voljo brez recepta. Pri lajšanju močnejše, tudi kronične bolečine pa zdravila predpiše zdravnik. Zdravila, ki so namenjena samozdravljenju, so varna in ne povzročajo resnejših neželenih učinkov, vendar pa moramo dosledno upoštevati navodila za jemanje in priporočene odmerke. Protibolečinska zdravila ne odpravljajo vzroka bolečine, ampak s posrednim ali neposrednim delovanjem na živčni sistem le lajšajo bolečino.

Kot opozarja Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., članica upravnega odbora Lekarniške zbornice Slovenije in direktorica Ptujskih lekarn, želijo tudi s tokratno akcijo v lekarnah predvsem spodbujati pravilno in s tem varno uporabo zdravil »Zavedati se moramo, da zagotovila o varnosti zdravil veljajo le, dokler dosledno upoštevamo navodila za jemanje in priporočene odmerke. To velja tako za zdravila na recept kot tudi zdravila, ki jih lahko v lekarnah kupimo brez recepta. Dolgotrajna in prekomerna raba protibolečinskih zdravil lahko vodi v hujše zdravstvene zaplete. Paracetamol na primer lahko poškoduje jetra, nesteroidna protivnetna zdravila so lahko škodljiva za prebavila, opiati pa poleg drugih neželenih učinkov lahko povzročajo tudi odvisnost. To pa seveda še ne pomeni, da bi se morali odreči lajšanju bolečine z zdravili. Pomeni le, da moramo zdravila uporabljati odgovorno, torej takrat in toliko, kot je potrebno za učinkovito ter varno zdravljenje.«

Kot pravi asist.mag. Nena Kopčavar Guček, dr. med., spec., iz Zdravstvenega doma Ljubljana, je zdravljenje bolečine del vsakodnevnega dela zdravnika družinske medicine: »Bolečina je pomemben signal, alarm, ki ga ne gre spregledati. Po naši raziskavi v 20 ambulantah družinske oziroma splošne medicine so med najpogostejšimi lokacijami bolečine glava, križ in noge. Vzroki za bolečino so različni. Lahko gre za poškodbe, kronične vnetne bolezni sklepov, gibalnega aparata, pa tudi vnetne bolezni prebavil, bolečine kot posledica raka, poškodbe, postoperativna bolečina, bolečina kot posledica akutnih vnetij.«

Kot še izpostavlja Kopčavar Gučkova, danes nihče ne bi smel trpeti zaradi bolečine. Ob tem je povzela rezultate raziskave Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine, s katero so želeli ugotoviti vzroke za bolečino, kako bolečina vpliva na življenje in delazmožnost posameznika, katera zdravila in načine lajšanja prebivalci uporabljajo in njihovo zadovoljstvo z zdravljenjem. Raziskava je pokazala, da je pojavnost bolečine pri nas 23 %, kar nas uvršča v zgornjo tretjino med evropskimi državami. Pomemben izsledek je tudi zelo visoka pojavnost močne kronične bolečine; ta pri nas z 11 % presega evropsko povprečje, ki je 6 %. Po pojavnosti močne kronične bolečine se tako uvrščamo na drugo mesto, takoj za Italijo. Kar 98 % vprašanih je imelo ne-onkološko bolečino, najpogosteje pa so vprašani poročali o bolečini v križu in hrbtenici, okončinah in sklepih. V primerjavi z evropskimi državami si prebivalci Slovenije za zdravljenje kronične bolečine, ki ni posledica rakavega obolenja, veliko bolj pomagajo z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili in zdravili na osnovi paracetamola. V Evropi se zdravniki pogosteje odločajo za predpisovanje opioidov, kar velja tako za močne kot za šibke opioide.

Lekarniški farmacevti opozarjajo, da isto zdravilo lahko lajša bolečine različnega izvora, zato običajno ni potrebe po različnih protibolečinskih zdravilih ob različnih bolečinah (glavobol, bolečine v mišicah, zobobol, …) Analgetično učinkovino pogosto vsebujejo tudi zdravila za lajšanje simptomov gripe in prehlada. Zato Bojan Madjar, ki pri Lekarniški zbornici Slovenije vodi projekt Vprašaj o svojem zdravilu, opozarja, da bodite v teh primerih še posebej previdni, da ne boste zaužili dvojnega odmerka: »Prekomerna uporaba paracetamola lahko poškoduje jetra, nekatera druga protibolečinska zdravila pa ob pretirani uporabi lahko poleg drugih zdravstvenih zapletov povzročijo tudi odvisnost. Z upoštevanjem jemanja zdravil glede na obrok hrane lahko zmanjšamo neželene učinke, izboljšamo pa tudi učinek delovanja zdravila. Pri protibolečinskih zdravilih so navodila različna. Nesteroidna protivnetna zdravila se na primer običajno jemljejo s hrano, saj se tako zmanjša možnost neposrednega škodljivega delovanja na želodčno sluznico.«

Nekatera protibolečinska zdravila so namenjena uporabi na koži (kreme, mazila, obliži, …), pri čemer lekarniški farmacevti izpostavljajo pomen ustrezne higiene. Pred nanašanjem si moramo umiti tako dlani kot tudi predel kože, na katerega bomo zdravilo nanesli. Lekarniški farmacevti opozarjajo še na pravilno shranjevanje protibolečinskih zdravil, saj je velik del zastrupitev z zdravili posledica namerne ali nenamerne pretirane uporabe protibolečinskih zdravil. Ob tem še posebej izpostavljajo možnost zlorabe teh zdravil v nemedicinske namene, zato priporočajo, da jih shranjujete pod ključem.

Projekt »Farmacevtska skrb Vprašaj o svojem zdravilu – spodbujanje aktivnega sodelovanja pri zdravljenju z zdravili« je na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letih 2011 in 2012 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Vir. Lekarniška zbornica Slovenije

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Marko Hočevar

prof. dr. Marko Hočevar dr. med. spec. splošne kirurgije

Postavi vprašanje

Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki