Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Cepljenje danes še vedno predstavlja najučinkovitejšo zaščito pred nekaterimi okužbami

Strokovnjaki spregovorili o novostih na področju infektologije

Strokovnjaki so spregovorili o vsebini Infektološkega simpozija 2012, predvsem o novostih na področju protimikrobnega zdravljenja in preprečevanja okužb s cepljenjem. Najbolj izpostavljene so bile teme, ki so v Sloveniji še posebno aktualne: ošpice, ki so v ospredju zaradi zmanjšanja precepljenosti v evropskih državah, klopni meningoencefalitis, ki zaradi razširjenosti v Sloveniji zahteva hitrejše ukrepanje, nedavno uvedeno cepljenje proti HPV ter cepivo proti pnevmokokom.
Infekcijske bolezni so še vedno na pohodu in ogrožajo zdravje ljudi in živali tako na lokalni kot na globalni ravni. Predvsem v zadnjem desetletju dobivajo infekcijske bolezni nove razsežnosti in vse močnejši pomen. Največkrat si ta neugodna gibanja razlagamo s pojavom novih, za ljudi nevarnih mikroorganizmov, pogosto pa se pozabi na škodljive pritiske, ki jih ljudje vse bolj izvajamo na okolje. Poleg globalnih virusnih morilcev (npr. HIV in virus gripe) postajajo vse pomembnejše zlasti virusne zoonoze, nalezljive bolezni, ki se iz živali prenašajo na človeka.  

Strokovnjaki ugotavljajo, da so danes kljub temu, da obstajajo učinkovita cepiva, ki nas lahko zaščitijo pred marsikaterimi nalezljivimi boleznimi, še vedno prisotni strah in zadržki do cepljenja. Nekatere bolezni, proti katerim cepimo, so danes uspešno izkoreninjene (črne koze), nekaj se jih vrsto let ne pojavlja več (davica, otroška paraliza, tetanus pri otrocih, rdečke). Pri nekaterih drugih nalezljivih boleznih (mumps, ošpice, okužbe s Haemophilus influenzae tipa b) beležimo letno zaradi visokega deleža precepljenosti le po nekaj primerov. S cepljenjem je potrebno nadaljevati, da se ohrani dosedanji nivo zaščite prebivalstva.

Prof. dr. Bojana Beovič, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana opozarja na pomen cepljenja: »Cepljenje vzbuja v sodobni družbi zelo različna razmišljanja, sej se pomena cepljenja zaradi odsotnosti bolezni, ki jih s cepljenjem že desetletja uspešno preprečujemo, ne zavedamo več.  Bolj kot izboljšanja zdravstvenega stanja ljudi, ki ga je prineslo cepljenje, se zavedamo njegovih neželenih učinkov, pravice posameznika, da se o cepljenju svobodno odloča, in morebitnih zlorab farmacevtske industrije, ki cepiva proizvaja. Veliko cepiv ne samo da omogoča zaščito cepljeni osebi, ampak tudi zmanjša verjetnost okužbe pri necepljenih osebah.«

Resen problem danes še vedno predstavljajo ošpice. Kljub velikemu napredku in učinkovitemu cepivu eliminacija ošpic v Evropi do leta 2010 namreč  ni bila dosežena, konec leta 2009 pa je začelo število primerov ošpic celo strmo naraščati. V letu 2011 so o izbruhih ošpic z več kot 26.000 zabeleženimi primeri poročali iz 36 od 53 držav članic Evropske unije (EU). Glavni vzrok za porast primerov ošpic je prenizka precepljenost. Izbruhi so se pojavljali v splošni populaciji, v skupinah z verskimi ali filozofskimi zadržki do cepljenja, med socialno ogroženimi z omejenim dostopom do zdravstvene oskrbe, v zdravstve¬nih ustanovah in šolah. Odločilni dejavniki, ki prispevajo k odklonilnemu stališču do cepljenja, so pomanjkanje poznavanja resnosti bolezni, dvom v koristi cepljenja, strah pred neželenimi učinki cepljenja in v nekaterih predelih tudi omejen dostop do zdravstvene oskrbe. Strokovnjaki opozarjajo, da so potrebni učinkovitejši načini sporočanja dejstev o resnosti ošpic in koristih cepljenja zdravstvenim strokovnjakom ter laični javnosti. Nasprotovanje obveznemu cepljenju narašča tudi v Sloveniji, kar bo v prihodnosti vplivalo na pojavnost ošpic pri nas. Leta 2011 je bilo pri nas prijavljenih 22 primerov ošpic, bolniki pa so bili stari med 2 in 48 let.

Cepljenje je prav tako pomembno pri zaščiti proti HPV, preprečeva¬nju raka materničnega vratu ter ostalih malignih in benignih bolezni, ki jih povzročajo HPV. Prostovoljno cepljenje deklic proti HPV je v Sloveniji vključeno v državni program od jeseni leta 2009 in poteka v šestem razredu osnovne šole. Precepljenost slovenskih deklic v prvem letu državnega programa cepljenja proti HPV je bila v šolskem letu 2009/2010 48,7 odstotna. Delež cepljenih deklic je bil največji tam, kjer so bili dobro ozaveščeni starši, šolski strokovnjaki in šolski zdrav¬niki. Ohranitev oziroma zvišanje deleža cepljenih v prihodnje nujno terja dodatne aktivnosti na področju ozaveščanja staršev in deklic kot tudi dodatno informiranje zdravstvenih delavcev.

Prof. dr. Milan Čižman, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana dodaja: »Letno v Sloveniji za dokazano invazivno pnevmokokno okužbo zboli okrog 250 odraslih in otrok. Za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam imamo na voljo dve različni cepivi, cepljenje pa je priporo¬čljivo za vse otroke, stare od 2 mesecev do 2–5 let, še posebej pa za otroke s ponavlja¬jočimi vnetji srednjega ušesa. Smiselno bi bilo, da se cepljenje proti pnevmokoknim okužbam v Sloveniji vključi v redni program cepljenja otrok, saj bi se s tem zmanjšala pojavnost invazivnih pnevmokoknih okužb, ki lahko resno ogrozijo zdravje otrok.«

Pnevmokokne okužbe so najpogostejši povzročitelj invazivnih (bakteriemija, pljučnica, meningitis) in neinvazivnih okužb pri otrocih, kot so akutno vnetje srednjega ušesa, akutni bakterijski rinosinuzitis in zunajbolnišnična pljučnica. Pnevmokokne okužbe lahko preprečujemo s cepljenjem, z dajanjem antibiotikov, pro¬titeles in z zmanjševanjem dejavnikov tveganja, kot so prenaseljenost, kajenje in alkoholizem. Postopek za priporočeno cepljenje v Sloveniji s pnevmokoknim cepivom je v postopku.Odločitev bo moral podpreti še Zdravstveni svet pri MZ.Do sedaj je edino komisija pri IVZ podprla priporočeno cepljenje za otroke v Sloveniji.

Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki jo prenašajo okuženi klopi in v Evropi, pa tudi pri nas in predstavlja pomemben javnozdravstveni problem. Med evropskimi državami je imela Slovenija v zadnjem desetletju kar štirikrat najvišjo pri¬javno incidenco KME in se po stopnji obolevanja na vrhu izmenjuje z baltskimi državami. Pri nas je bilo endemično področje do pred desetimi leti zemljepisno omejeno in se ni bistveno spreminjalo, v zadnjih letih pa se širi. Bolezen se pojavlja v vseh slovenskih regijah. Med devetimi regijami glede obolevnosti izsto¬pata Gorenjska in Koroška, kjer so bile v obdobju od leta 2000 do 2009 povprečne letne stopnje obolevnosti vsaj dvakrat višje v primerjavi s povprečno slovensko (13,1/100.000 pre¬bivalcev).

Bolezen se pojavlja v vseh starostnih skupinah, zanjo pa je po podatkih Inštituta za varovanje zdravja Repu¬blike Slovenije v obdobju od leta 2000 do 2009 umrlo 18 ljudi. Okužba lahko poteka brez simptomov, kot blaga vročinska bolezen, ali pa s simptomi in znaki prizadetosti osrednjega živčevja. Bolezen lahko pusti tudi dolgotrajne posledice, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja posameznika.

Za učinkovito zaščito pred KME je priporočljivo popolno osnovno cepljenje, za katerega so potrebni trije odmerki cepiva po shemi 0, 1–3 in 6–12 mesecev. Zaščita se ohranja z nadaljnjimi poživitvenimi odmerki cepiva.

Prof. dr. Franc Strle, dr. med., predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana poudarja: »da se je leta 2011 za KME zdravilo na naši Kliniki 149 bolnikov. Glede na visoke incidenčne stopnje KME bi bilo smiselno sistematično osveščati in informirati splošno populacijo, da je cepljenje proti KME najučinkovitejša zaščita in zvišat precepljenost, podobno kot je to  v Avstriji.«

V Avstriji, kjer je bila razširjenost bolezni pred ukrepi podobna kot v Sloveniji, se uspešno izvaja javna kampanja, s pomočjo katere se je precepljenost proti KME povečala s 6% na 90 % in je lahko zgled tudi ostalim državam. Zahvaljujoč cepljenju je v Avstriji število obolelih za KME upadlo s povprečno 700 primerov letno na manj kot 100. Ob sodelovanju avstrijskih zdravnikov, farmacevtske zbornice, ministrstva za zdravje in proizvajalca cepiva, je cepljenje proti KME v Avstriji finančno podprto že 25 let.

Uni. prof. dr. med. Michael Kunze iz Inštituta za socialno medicino Medicinske fakultete na Dunaju opozarja: »Cena cepiva igra odločilno vlogo pri odločitvi za cepljenje, seveda pa je pomembno tudi redno izvajanje kampanj osveščanja. Zahvaljujoč kampanji, ki jo izvajamo v Avstriji, je precepljenost proti KME na endemičnih območjih v Avstriji 90-odstotna. Za uspeh v boju proti KME, ki resno ogroža vse evropske države, je ključno vzpostavljanje partnerstev in sodelovanje med državo, strokovnjaki in farmacevti.«


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

cepljenje , okužbe , pnevmokokna okužba , hpv virus , klopni meningitis , ošpice

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.