Pravočasno se zaščitite pred klopnim meningoencefalitisom

(Foto: Shutterstock)

Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema, ki jo z ugrizom na človeka prenašajo klopi. Bolezen lahko poteka tudi usodno, velik delež oseb, ki bolezen prebolijo, pa ima trajne posledice (glavoboli, motnje koncentracije, mišične ohromelosti). Slovenija leži v endemskem področju za KME, ki se razprostira od dežel srednje Evrope (Slovenija, Hrvaška, Avstrija, Madžarska, južni deli Nemčije, Češka in Slovaška) čez Poljsko na severovzhod celine preko Ukrajine, Belorusije, Litve, Latvije in Estonije v Rusijo. Bolezen se pojavlja tudi v južnih in vzhodnih predelih Švedske in Finske.

V Sloveniji je tveganje za okužbo največje na Gorenjskem, Koroškem, osrednjeslovenskem in Štajerskem, nekoliko manjše pa na Notranjskem, Kočevskem in Novomeškem območju. Tveganje za okužbo je najmanjše na Primorskem. Sicer pa bolezen v Sloveniji beležimo v vseh zdravstvenih regijah, zato ni mogoče natančno začrtati okuženega območja in ne omejiti preventivnega cepljenja le na ta območja. Tudi osebe, ki sicer živijo na manj endemičnih območjih Slovenije,  so izpostavljene nevarnosti okužbe pri potovanju na bolj ogrožena območja Slovenije. Letno v Sloveniji za boleznijo zboli od 200 do 500 oseb, vsako leto nekaj oseb zaradi te bolezni pri nas tudi umre. Pojavnost bolezni je v Sloveniji med 3 najvišjimi v Evropi. V mariborski regiji letno zabeležimo od 10 do 60 primerov bolezni.

Pred odhodom v naravo se je zato potrebno zaščititi z  oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami ter primerno obutvijo. Z uporabo repelentov lahko zmanjšamo tveganje za vbode klopov, v kolikor pa zaznamo prisesanega klopa, ga je potrebno čim prej odstraniti, saj je možnost prenosa povzročiteljev bolezni odvisna tudi od časa prisesanosti klopa. Raziskave kažejo, da lahko z individualnimi zaščitnimi ukrepi tveganje za bolezni, ki jih prenašajo klopi, delno zmanjšamo. Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred KME pa je zagotovo cepljenje. Rezultati raziskav v Avstriji, kjer je cepljenih skoraj 90% ljudi, so pokazali, da cepljenje proti KME zmanjša možnosti za nastanek obolenja kar za 99%.

Proti KME se lahko cepimo preko celega leta. Najprimernejši čas za začetek cepljenja je v zimskih in spomladanskih mesecih, tako da dosežemo ustrezno zaščito pred boleznijo še preden postanejo klopi aktivni. Osnovno cepljenje proti KME sestoji iz treh odmerkov cepiva, zaščita pa se pojavi približno v dveh tednih po drugem odmerku. Drugi odmerek cepiva prejmemo 1-3 mesece po prvem odmerku, tretjega pa 9-12 mesecev po drugem odmerku.

Prav zaradi pravočasnega nastanka zaščite svetujemo pričetek cepljenja v zimskih in spomladanskih mesecih. Seveda pa lahko s cepljenjem pričnemo tudi v kasneje. V takem primeru lahko prva odmerka prejmemo v razmaku 14 dni, da pospešimo razvoj zaščitnih protiteles. V nobenem primeru pa morebiten ugriz klopa v času med prvima odmerkoma cepiva, ko pred boleznijo še nismo dobro zaščiteni, ne more povzročiti težjega poteka bolezni. Odpornost pred boleznijo podaljšujemo s poživitvenim cepljenjem z enim odmerkom cepiva, sprva po treh letih, nato pa v pet letnih presledkih.     

Cepljenje proti KME svetujemo vsem osebam, ki živijo ali obiskujejo endemična območja bolezni. Ker okuženi klopi ne živijo le v gozdovih, ampak jih lahko najdemo tudi na travnikih, v parkih, na vrtovih, v sadovnjakih, vinogradih in zelenicah, cepljenje priporočamo prav vsem osebam, starejšim od enega leta starosti, ki se gibajo v naravi, izvajajo aktivnosti na prostem in se športno udejstvujejo. Cepivo proti KME spada med tako imenovana mrtva cepiva. Virusi v cepivu so inaktivirani, tako da cepivo ne more povzročiti bolezni. Cepljenje je tako varno tudi za osebe, ki imajo oslabljen imunski sistem in druge zdravstvene težave.

Ker na podlagi izkušenj ugotavljamo, da se večina oseb odloči za cepljenje šele po vbodu klopa, ko je za preprečitev morebitne okužbe lahko že prepozno, želimo ponovno opozoriti na pravočasno zaščito!