Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Ob svetovnem dnevu glavkoma

»Ne dopustite, da vam glavkom zatemni življenje«

V okviru svetovnega tedna glavkoma, ki ga letos obeležujemo od 11. do 17. marca, so na novinarski konferenci strokovnjaki z Očesne klinike UKC Ljubljana spregovorili o glavkomu, ki je drugi najpogostejši vzrok slepote na svetu.  Na svetu je 4,5 milijonov ljudi slepih zaradi glavkoma, to število pa bo do leta 2020 naraslo na 11,2 milijona. Zaradi potuhnjenega poteka bolezni v začetnih fazah, 50 odstotkov zbolelih v razvitih deželah ne ve, da ima bolezen, v nerazvitih delih sveta pa je ta delež približno 90-odstoten. Teden od 11. do 17. marca je letošnje leto razglašen za svetovni teden boja proti tej bolezni, ki jo imenujemo tudi »skrivni tat vida«.
Prof. dr. Branka Stirn, dr. med., predstojnica Očesne klinike, je povedala, »da je glavkom ali zelena mrena skupina očesnih bolezni, ki povzroči napredujočo okvaro vidnega živca na mestu, kjer ta izstopa iz očesa in prenaša vidno informacijo do možganov. Nastane takrat, ko začnejo propadati živčna vlakna vidnega živca. Glavkom napreduje postopoma brez bolečin ali drugih simptomov in vodi do okvare vida ter celo do slepote. Kadar se pojavi kot posledica drugih bolezni, ga imenujemo sekundarni glavkom. Večina oblik pa je primarnih in nastanejo brez poznanega vzroka.«

Včasih je veljalo, da je krivec za nastanek glavkoma visok očesni tlak. Danes vemo, da lahko zbolijo tudi ljudje, ki nimajo previsokega očesnega tlaka. Kljub temu pa sodi očesni tlak med dejavnike tveganja za nastanek glavkoma. Med dejavnike tveganja sodijo še visoka starost, prisotnost bolezni v ožjem družinskem krogu, visoka kratkovidnost ter etnični izvor, saj je pri Afričanih bolezen pogostejša. Vsi, ki imajo v družinskem krogu nekoga, ki ima glavkom, bi morali okoli 35. leta na temeljit pregled, sicer pa po 40. letu ob predpisu očal za daljnovidnost.


S starostjo vse pogostejši

Doc. dr. Barbara Cvenkel, dr. med., iz Oddelka za glavkom na Očesni kliniki pa je opozorila, da so nekatere oblike glavkoma prisotne že ob rojstvu (prirojeni ali kongenitalni glavkom) ali pa se pojavijo v otroštvu (juvenilni glavkom). Največkrat se glavkom pojavi po 40. letu, njegova pogostnost narašča s staranjem, pri tem med spoloma ni razlik. Najpogostejša oblika glavkoma je primarni glavkom odprtega zakotja, ki poteka brez bolečin, postopno slabšanje vida je neopazno. Pri 40. letih na tisoč ljudi dve osebi zbolita za to obliko, v starosti nad 80 let pa kar štiri do pet oseb na sto prebivalcev. Diagnozo lahko postavi le zdravnik z natančnim pregledom, ki vključuje pregled očesnega ozadja (oftalmoskopija), merjenje očesnega tlaka in določitev vidnega polja. Z oftalmoskopijo pregledajo izstopišče vidnega živca ali papilo vidnega živca in ugotovijo, ali so zaradi propadanja živčnih vlaken prisotne določene spremembe na papili.

Okvara vida, ki nastane zaradi glavkoma, je nepovratna

Sodobna medicina lahko marsikaj naredi na področju glavkoma, ključno pa je, da se ga pravočasno odkrije. Z zdravili (očesnimi kapljicami) ali operacijo (klasično kirurško ali lasersko), je mogoče ustaviti ali upočasniti nadaljnje poslabšanje vida. Z zgodnjo diagnozo je mogoče omejiti napredovanje glavkoma do stopnje, na kateri je kakovost življenja zaradi slabega vida ali celo slepote že močno okrnjena.

Samotestiranje vidnega polja

Ker glavkom velikokrat poteka asimetrično, lahko s testom vidnega polja sami preverimo, ali je naš vid okrnjen. Eno oko pokrijemo in se zagledamo v neko točko. Ta točka je najbolj ostra, vidimo pa tudi njeno okolje. To je vidno polje. Nato pokrijemo tudi drugo oko. Kar smo videli s prvim, bi morali približno enako videti tudi z drugim. Če opazite spremembe v vidnem polju, se je potrebno posvetovati z zdravnikom. Le očesni zdravnik lahko ugotovi glavkom v zgodnji fazi bolezni in svetuje, kako pravilno ukrepati.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

glavkom , oči , slepota , izguba vida

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.