V novi tiskani Vivi

  • Viva
  • petek, 02. marec 2012

Marec 2012, številka 220

V novi tiskani Vivi preberite

Kaj ljubijo moški

Biti ženska ni preprosto. Ne le zaradi mesečnega klica telesa, ki nas opominja na spopad hormonov, biološko uro in kar je še tega. Mnogo težje je biti ženska zaradi nenehnega prizadevanja, da bi nas sprejeli moški in širša družba. To prizadevanje vsakodnevno otežujejo množični mediji, ki nam vsiljujejo podobe domnevno idealnega videza (kar pomeni suho telo, visoke ličnice, napeto kožo brez sledi nepravilnosti, noge, dolge kot ponedeljek, pas, vitek kot ročaj od metle, in prsi kipeče kot Pameline – seveda ne glede na starost). Rezultat? Večno nezadovoljstvo same s sabo in načeto samospoštovanje.


Peter Topić, psihoterapevt, o zasvojenosti s seksualnostjo in o spletni pornografiji


Brskanje po spletnih spolnih vsebinah lahko hitro preraste v zasvojenost
Veliko ljudi je prepričanih, da je koncept zasvojenosti s seksualnostjo izmišljotina brez osnove, saj z nečim tako naravnim, kot je spolnost, vendar nihče ne more biti zasvojen. Ljudje imamo samo bolj ali manj izrazite oz. pogoste želje po spolnosti. A kot pravi Peter Topić z Nacionalnega inštituta za psihoterapijo, kjer vodi Center za psihoterapijo in psihosocialno pomoč v Ljubljani, ki je eden od petih Evropejcev, ki imajo mednarodno priznani certifikat za pomoč zasvojenim s seksualnostjo (CSAT – Certified Sex Addiction Therapist), pri tovrstni zasvojenosti nikakor ne gre zgolj za povišano "potrebo" po spolnosti. Za večino ljudi je spolnost nekaj lepega in običajnega ter si težko predstavljajo, da za nekoga lahko postane zasvojenost, s katero sebi in svojim bližnjim uničuje življenje. Vendar se tudi najbolj običajne in povsem zdrave oblike človeškega spolnega izražanja lahko sprevržejo v uničujoče zasvojensko vedenje, slednje pa nima nič skupnega s pogostostjo spolnih odnosov ali s seksualnim nagonom, ampak je povezano izključno z omamljanjem.


Intervju z dr. Mirjano Ule, socialno psihologinjo: Zakaj potrditi družinski zakonik

"Sodobna družina je predvsem emocionalna skupnost, zelo pomembno je, da se v njej dobro počutimo in medsebojno podpiramo," poudarja dr. Mirjana Ule, predstojnica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. "Danes ne potrebujemo več avtoritete, ki pritiska, tlači in ukazuje, družina tudi ni več ekonomska skupnost, zato živimo s tistimi, s katerimi se razumemo. To so lahko istospolne ali raznospolne skupnosti, večgeneracijske ali enostarševske skupnosti, komune in podobno."


2012 – leto prenove


Zamenjajmo smer delovanja od navzven do navznoter
Naše življenje se v temeljih spreminja, to čutimo že vsi. Ujeti smo. Počutimo se nemočni. Zdi se nam, kot da smo v čolnu brez vesel. Resda smo na suhem, ampak kam nas nese? Na osebni ravni smo pogosto ujeti v službo, odnose … Naša prizadevanja rojevajo drugačne sadove, kot smo si jih zamislili. Ujeti smo v svoja izčrpana telesa in začarane kroge misli. Zakoni, ki so nas prej varovali, nas vse bolj utesnjujejo in se sprevračajo v svoje nasprotje. Še takrat ko volimo in imamo občutek, da izbiramo, se ta pravica in svoboščina spreobrne v nekaj drugega. Očitno po starem ne gre več. Poskusili smo delati več in drugače, vendar tudi to ni obrodilo sadov. Kaj torej? Predlagam premik od delovanja navzven k delovanju navznoter.


Predstavljamo vitalne ljudi: Nara Petrovič

Živim tako kot diham
Tokrat smo se pogovarjali z Narom Petrovičem, publicistom, prevajalcem in avtorjem več knjig ter pobudnikom največje čistilne akcije pri nas Očistimo Slovenijo v enem dnevu in projekta ekovasi v Sloveniji. Odkrito nam je zaupal svoja iskriva spoznanja o tem, kako živeti vitalno in kako iskati stik z življenjsko energijo, pri čemer nas je popeljal po poti svojega osebnostnega in duhovnega razvoja ter iskanja prabiti človeškosti. Temelj vitalnosti, pravi Nara, je sprejemanje lastne realnosti. "Sprejemati realnost pomeni dopuščati svobodo sebi in drugim, živeti neustrašno, odvreči predsodke in dogme ter zaupati, da je vse tako, kot mora biti. Potem se lahko sprostimo in v svoji realnosti uživamo."


Nobelovec prof. Harald zur Hausen o cepljenju proti HPV

Raka materničnega vratu bi prej premagali, če bi cepili tudi dečke
Odkritje, da raka materničnega vratu (RMV) povzroča okužba z virusi HPV, je pripeljalo do revolucionarnega preboja v boju proti raku – do prvega cepiva proti raku, ki je že nekaj let v rabi tudi v Sloveniji. Za to gre zahvala prof. Haraldu zur Hausnu, pionirju moderne virologije, ki je že leta 1976 postavil hipotezo o povezavi med okužbo s humanimi virusi papiloma (HPV) in RMV, kar je tudi dokazal in za to leta 2008 prejel Nobelovo nagrado za medicino. Med njegovim obiskom v Ljubljani, kjer se je mudil na povabilo Inštituta za mikrobiologijo, smo tega vrhunskega strokovnjaka prosili za mnenje o cepljenju proti HPV, ovirah na poti do višje precepljenosti in kako jih preseči, pa tudi o tem, kaj si lahko obetamo v prihodnosti. Večjega strokovnjaka in boljšega poznavalca bi težko našli, zato smo prepričani, da boste njegovemu razmišljanju in viziji prisluhnili enako pozorno, kot smo mi.

Kemija na krožniku in naše zdravje

Poimenovanje "obesogeno okolje" najdemo v angleškem slovarju prvič leta 1996. Tvorec te besedne zveze je raziskovalec Boyd Swinburn , pomeni pa "okolje, ki pospešuje porast teže pri ljudeh in negativno vpliva na poskuse njenega zmanjševanja". Swinburnova je tudi zanimiva teza ekološkega modela debelosti in iz nje izhajajoči predlogi, kako to epidemijo zajeziti: rešitev je v večji dostopnosti zdrave hrane in boljših možnostih za telesno aktivnost, torej v spodbujanju ljudi k prakticiranju zdravih vedenjskih vzorcev.