Slovenija snuje novo prehransko politiko

Ob svetovnem dnevu hrane 2011

V okviru letošnjega svetovnega dne hrane, ki ga vsako leto obeležujemo 16. oktobra, je Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (IVZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) pripravil strokovni posvet o oblikovanju novega Nacionalnega programa prehranske politike za obdobje od 2012 do 2021. Na srečanju, ki so se ga udeležili predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za šolstvo in šport ter nosilnega Ministrstva za zdravje, so sodelovali številni strokovnjaki s področja prehrane ter predstavniki posameznih sektorjev, industrije, nevladnih organizacij, fakultet in drugih institucij.

Lani se je namreč izteklo izvajanje Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2005–2010, ki je takrat nastala kot plod večletnega medresorskega dela strokovnjakov in oblikovalcev politike. V tem dokumentu so bili na podlagi ugotovljenih prehranskih izzivov postavljeni cilji, strategije in dejavnosti za izboljšanje situacije na področju hrane, prehrane in oskrbe s hrano v Sloveniji.

Evalvacija pretekle prehranske politike

V zadnjih petih letih so zato na MZ in drugih sodelujočih ministrstvih veliko pozornosti posvetili njenemu izvajanju in uresničevanju. Prehranska politika je vzoren primer sodelovanja več resorjev in predstavlja primer dobre prakse k pristopu »Zdravje v vseh politikah«. Vrednotenje sedanje politike je pokazalo, da so se področja, umeščena v resoluciji, razvijala v skladu z zamislimi, ki so jih imeli pripravljavci nacionalnega programa že ob njenem snovanju.

»Rezultati vrednotenja prehranske politike so za Slovenijo izjemnega pomena, saj so učinki javnozdravstvenih politik na zdravje ljudi pogosto vidni zelo dolgoročno, kar pa je v veliki meri odvisno od tega, ali so bili izbrani pravilni ukrepi in pristopi za reševanje določene problematike,« je pojasnila Mojca Gabrijelčič Blenkuš z IVZ. Sodelujoči na posvetu so ocenili, da je bila država do sedaj uspešna pri uresničevanju postavljenih ciljev, strategij in dejavnosti za izboljšanje situacije na področju varne hrane, uravnoteženega prehranjevanja in oskrbe s hrano. Mag. Matej Gregorič z IVZ kljub temu opozarja: »Pri snovanju nove prehranske politike bomo morali biti v prihodnosti še posebej pozorni na trenutne aktualne probleme, nekatere aktivnosti pa nadaljevati v smeri že obstoječih ciljev.«

Zdrav življenjski slog povečuje kvaliteto življenja

Veliko povečanje umrljivosti v Evropi in svetu zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, ki jih pripisujemo tudi neustrezni prehrani in neredni telesni aktivnosti, tudi v Sloveniji vzbuja skrb med javnozdravstvenimi strokovnjaki. »Povečuje se delež debelih, še zlasti med otroci, kjer se je ta delež v zadnjih dvajsetih letih skoraj potrojil. Naraščajo deleži obolelih za srčno-žilnimi boleznimi, rakom, sladkorno boleznijo, povezano z negativnimi vplivi nezdrave prehrane, pa tudi za drugimi civilizacijskimi boleznimi sodobnega časa, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga,« opozarja

Mojca Gabrijelčič Blenkuš z IVZ in poudarja pomen zdravega življenjskega sloga: »Zdrav življenjski slog z uravnoteženim prehranjevanjem in dovolj telesne dejavnosti povečuje kvaliteto življenja ljudi in zmanjšuje različna ekonomska bremena zbolevanja na individualni ravni in na ravni družbe. Skrb vzbujajoči izsledki nas vodijo do oblikovanja nove prehranske politike, ki bo s svojimi ukrepi in dejavnostmi jasno usmerjena v ponudbo varne hrane ter izboljšanje prehranjevalnih navad  in zdravja vseh prebivalcev Slovenije«.

Temelji nove prehranske politike

IVZ na podlagi imenovanja MZ pripravlja podlage za pripravo nove prehranske politike, ki jih je usklajeval na več področnih posvetih in so osnova za pripravo novega dokumenta. Nova prehranska politika bo temeljila na izsledkih prehranskih raziskav, primerih dobrih praks in na rezultatih opravljenega vrednotenja pretekle prehranske politike. Mag. Matej Gregorič z IVZ pojasnjuje področja nove prehranske politike: »Področja, v katera se bo v bodoče usmerila nova prehranska politika, so predvsem uspešnejša implementacija predvidenih ukrepov v posameznih okoljih in ciljnih skupinah, vzpostavitev boljše komunikacije in sodelovanja med različnimi deležniki ter širše in boljše medsektorsko sodelovanje in povezovanje pri načrtovanju in izvajanju posameznih ukrepov ter ne nazadnje večja pozornost zmanjševanju neenakosti pri vseh aktivnostih in ukrepih«.