Zdravje pomemben dejavnik zelenega delovnega mesta

  • NP
  • petek, 23. september 2011
(Foto: Diana Anđelić)

Podprimo zdravje na delovnem mestu

Na Fakulteti za management v Kopru je 22. septembra potekal posvet o zdravju kot pomembnem dejavniku na zelenem delovnem mestu, ki ga je v sklopu štirih posvetov, namenjenih področju zelenih delovnih mest, organizirala Fundacija Utrip humanosti v okviru projekta Lifestyle natural. Namen tega zadnjega posveta je bil ozavestiti širšo javnost o pomenu zdravja na delovnem mestu in predstaviti kriterije o zdravju, ki opredeljujejo zeleno delovno mesto. Sodelovali so predstavniki medicinske stroke, prehranskega svetovanja, alternativnih ved, kineziologije, izobraževanj ter psiholoških ved. Govorniki so postavili izziv, kaj lahko ozaveščeni svetujejo delodajalcem, da bodo izboljšali stanje na posameznikovem delovnem mestu. Zaključili so, da je potrebno povezati nepovezano – tako z medicinske stroke, kot tudi s področja drugih, človeku prijaznih ved.

O zelenih delovnih mestih so govorniki spregovorili vsak s svojega stališča. Mag. Dragica Blatnik, pomočnica direktorja za zdravstveno nego in oskrbo v Splošni bolnišnici Izola, je govorila o zelenem delovnem mestu kot o novih procesih ter razvoju dejavnosti, ki so usmerjene interdisciplinarno. V Splošni bolnišnici Izola že pripravljajo nov projekt z naslovom Promocija zdravja pri delu, kar omogoča dolgoročno znižanje bolniškega staleža, poveča motivacijo zaposlenih in izboljšuje delovno ozračje. Posledica je večja fleksibilnost, bolj odprta komunikacija in večja pripravljenost za sodelovanje v podjetju. Blatnikova dodaja, da je način delovanja v smeri zdravja dejansko specifičen vsakemu podjetju glede na delovna mesta v njem. Potrebno je pogledati optimalni izid, kaj je pomembno za dolgoročno delovanje organizacije. Kot pomembni dejavnik zdravja na delovnem mestu pa je izpostavila komunikacijo med zaposlenimi.

Predstojnica in specialistka splošne medicine v Zdravstveni postaji Vojnik-Dobrna, asist. prim. Jana Govc Eržen, dr. med., je že uvodoma podala sporočilo o pomembnosti sodelovanja s primerom dobre prakse pri tednu mobilnosti, ki je potekal v času posveta. Erženova se zavzema za zeleni prevoz na delovno mesto. Prav tako poudarja, da morajo biti ljudje srečni, zadovoljni, v dobrem kolektivu, da ločujejo odpadke in s tem pomagajo k čistejšemu okolju, hkrati pa je izpostavila zdrav način prehrane na delovnem mestu.

Mojca Cepuš, prehranska svetovalka, je z zelenim delovnim mestom povezala zdravo prehrano na delovnem mestu. Vsak prehranski način je zanjo pravi, če je zmeren in pravilno razporejen. S tem ljudje ne pridobivajo na telesni teži in se počutijo zdravi in močni. V prehransko stroko je s svojega vidika posegla tudi Katja Mrzel iz Društva Zeleni ponedeljek, ki si prizadeva izboljšati prehrano v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in tako ozaveščati ljudi o pomembnosti vrste prehrane za zdrav organizem. V društvu si želijo, da vsaj en dan v tednu ne bi jedli mesne prehrane – po vzoru tudi drugih državah, ki sledijo gibanju zelenega ponedeljka.

O zelenem delovnem mestu na področju izobraževanja je govorila Mojca Straus Istenič iz podjetja Addendum, d. o. o. Poudarila je sodelovanje med zaposlenimi in delodajalci, ki naj najdejo skupni imenovalec interesov, pomoč tem interesnim skupinam z znanjem, ki ga lahko uporabijo v praksi.

Dr. Rado Pišot z Univerze na Primorskem, kineziolog, je spregovoril o nižjem vložku v ozelenitev delovnega mesta, saj nam le-ta nudi trajnostni razvoj. Trajnostni razvoj je po njegovem potrebno pogledati tudi s strani organizma. Še vedno je namreč 60 % trajne obolelosti zaradi skeletno mišičnih problemov, ki nastajajo pri delovnih procesih. Trajnostno lahko pripomoremo k organizmu z zdravim gibanjem. Dodaja še pomembnost energijske bilance – količina vnesene hrane mora biti na drugi strani tudi primerno porabljena v telesu. Zdravje je po Pišotovem mnenju celostni proces.

Marjan Radetič deluje na področju medicine dela, hkrati pa v klubu Zdravi in vitalni. Meni, da človek ni ustvarjen za sedenje, ampak za gibanje, zato v klubu spodbujajo aerobno gibanje, k zdravju na delovnem mestu pa je potrebno pristopiti celostno – poleg gibanja je nujno tudi primerno prehranjevanje  in sproščanje.

Igor Ogorevc, direktor podjetja As an, d. o. o. (Planet zdravja), je o zelenem delovnem mestu spregovoril kot o celostnem pojmu. Po njegovem je predvsem pomembno zavedanje, da smo ljudje še vedno odvisni od narave in dobro je to spoštovati. Danes predstavlja velik del pojem neozdravljivih bolezni, bolniškega staleža. Z dobrim pristopom brez kemijskih snovi je dokazal, da se lahko tudi takšna stanja v telesu popravijo, s tem pa se izboljša kakovost življenja na samem delovnem mestu.

Renata Roban, specialistka zakonske in družinske psihoterapije, pa je dodala, da še vedno pozabljamo na empatijo, pravico do intimnosti in pomembnost človeških potreb – biti ljubljen in biti sprejet. Tako z zdravstvene stroke kot tudi s psihološke stroke je to pomembno in potrebno, da lahko vzpostavimo zelena delovna mesta. Ta so po njenem mnenju tista, kjer se človek počuti dobrega in sprejetega.

Sogovorniki so se strinjali, da je pomembno vzpostaviti trajnostno povezovanje med vsemi strokami, ki bodo nudile vrhunske rešitve na izpostavljene probleme. Lifestyle natural je v letošnjem letu zaključil s posveti o zelenih delovnih mestih, na sejmu Narava-zdravje pa bodo priredili večjo konferenco z naslovom Zelena delovna mesta – realnost ali utopija?, kjer bodo predstavili kriterije za vzpostavitev zelenega delovnega mesta.

Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. splošne medicine

Svetlana Novak

Svetlana Novak diplomirana medicinska sestra

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki