Raziskava ob 7. Dnevu slovenskih lekarn

Slovenci in samozdravljenje

Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu je v okviru priprav na 7. Dan slovenskih lekarn izvedla raziskavo o mnenju Slovencev o izdelkih za samozdravljenje in načinih informiranja glede njihove uporabe. Tema letošnjega Dneva slovenskih lekarn, ki ga bodo lekarne obeležile 26. septembra, je namreč odgovorno samozdravljenje z zdravili. Raziskava je, ki je bila izvedena na naključno izbranem vzorcu 222 odraslih prebivalcev Slovenije, je pokazala, da Slovenci informacije o samozdravljenju najpogosteje iščejo pri zdravnikih (73 odstotkov) in lekarniških farmacevtih (72 odstotkov). Sledijo farmacevtski tehniki v lekarni z 62 odstotki ter medicinske sestre in osebje v specializirani trgovini s po 42 odstotki.

Raziskava je tudi pokazala, da Slovenci večji pomen pripisujejo nasvetu prijateljev in znancev kot internetu. Na internetu informacije o samozdravljenju išče 51 odstotkov vprašanih, pri prijateljih in znancih pa 60 odstotkov. Več kot 80 odstotkov vprašanih meni, da mora lekarniški farmacevt vedno svetovati pri izdaji zdravil brez recepta, največ informacij si želijo zlasti o medsebojnem učinkovanju zdravil in možnih neželenih učinkih. Po mnenju skoraj 90 odstotkov vprašanih lekarniški farmacevti pri izdaji zdravil ustrezno svetujejo in tako bolnikom omogočajo odgovorno samozdravljenje. Rezultati so pokazali še, da na izbiro zdravila brez recepta pri Slovencih v največji meri vplivajo osebne izkušnje. Nanje se pri izbiri zdravila brez recepta zanaša 45 odstotkov vprašanih. Osebnim izkušnjam sledita nasvet lekarniškega farmacevta z 20 odstotki in nasvet zdravnika s 13 odstotki.

Najpogostejša oblika samozdravljenja med Slovenci je uporaba zdravil brez recepta, ki jih je v zadnjih dvanajstih mesecih večkrat uporabilo 76 odstotkov vprašanih. Sledijo jim zdravilna zelišča, ki jih je večkrat uporabilo 62 odstotkov vprašanih. Kar polovica vprašanih je za samozdravljenje enkrat ali večkrat uporabila tudi zdravila na recept, ki so jih imeli doma in so jih sami opredelili kot smiselna. Zdravila brez recepta za samozdravljenje pogosteje uporabljajo ženske, zdravila na recept pa tisti, ki redno jemljejo zdravila.

Lekarniški farmacevti pa so ugotovili še, da je potrebno posebno pozornost posvetiti tudi tistim, ki za samozdravljenje uporabljajo zdravila, izdana na recept, bolniki pa jih sami opredelijo kot smiselna za samozdravljenje. Taka odločitev pogosto ni primerna, saj lahko tudi ob pravilnem jemanju brez nadzora zdravstvenega delavca pomeni tveganje za bolnika. Glede na rezultate študije je potrebno izboljšati tudi sodelovanje med lekarniškim farmacevtom in zdravnikom, saj se več kot polovica anketiranih deloma ali popolnoma strinja, da je med obema premalo sodelovanja.