Uvedba trošarine na pijače in živila s sladkorjem diskriminatorna

  • NP
  • sreda, 07. september 2011
(Foto: Diana Anđelić)

Na GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij (GZS-ZKŽP) izražajo zaskrbljenost glede ideje o uvedbi trošarine na pijače in živila s sladkorjem, kar naj bi po pričakovanjih Ministrstva za zdravje zmanjšalo porabo »nezdravih« izdelkov ter pozitivno vplivalo na padec debelosti med otroci in mladostniki. Znanstvene študije in prakse v drugih državah, kjer so podobne ukrepe z istim namenom že uvedli, kažejo na to, da ni vpliva na izboljšanje kazalnikov, kot je debelost.

V dopisu, ki so ga naslovili na predsednika vlade g. Boruta Pahorja in poslali v vednost tudi štirim ministrom (mag. Dejanu Židanu, ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, g. Dorijanu Marušiču, ministru za zdravje, dr. Francu Križaniču, ministru za finance ter mag. Mitji Gaspariju, ministru za gospodarstvo) so podali svoje zadržke in pomisleke glede ideje o uvedbi trošarine na pijače in živila s sladkorjem. Živilskopredelovalna industrija, ki jo v Sloveniji predstavlja 590 podjetij s 13.000 zaposlenimi, je močno zaskrbljena nad iniciativo, ki so jo javnosti in deležnikom predstavili na eni od zadnjih tiskovnih konferenc vlade.

Izkušnje držav članic, ki so že uvedle tovrstne prakse, kažejo na več vrst diskriminacije: medsektorska diskriminacija, domači–tuji izdelki, odliv kupcev v tujino ... »Predvsem pa«, pravijo na GZS-ZKŽP, »naše lastne izkušnje kažejo, da se z diskriminatorno uvedbo trošarin veča nezaupanje v državno administracijo.«

Ideje o uvedbi trošarin na sladke pijače in živila imajo po navadi cilj »omejiti uporabo živil, ki so nezaželena iz vidika javnega zdravja« in hkrati »promocija zdravih živil«, pri čemer pa številne študije (WHO, OECD) kažejo na to, da trošarine ne predstavljajo učinkovitega orodja pri naslavljanju vedenja potrošnika. Zato so na GZS-ZKPČ prepričani, trošarine oziroma davki ne smejo predstavljati orodja za promocijo zdravih prehranskih navad. Pri obdavčenju živil gre torej za nazadujoč korak in predstavlja še dodaten stres za slabše situirane ljudi, ki tedensko porabijo višji odstotek svojih prihodkov pri nabavi hrane. Informiranje in izobraževanje potrošnika, ne pa trošarine, so orodje na poti k izboljšanju stanja na področju potrošnikovega razumevanja zdravega prehranjevanja.

Ideja o uvedbi trošarin na pijače in živila s sladkorjem je sama po sebi diskriminatorna, saj živilske izdelke kategorizira na »zdrave« in »nezdrave«. Med deležniki obstaja skupno razumevanje, da živil ne moremo označiti kot take, temveč lahko govorimo o zdravih in nezdravih prehranjevalnih navadah. In na to je potrebno opozarjati, ko govorimo o izobraževanju in informiranju potrošnika, ki mora skrbeti za zdrav življenjski slog – z uravnoteženo prehrano in dovolj gibanja.

Na GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij so zaskrbljeni nad idejo o uvedbi trošarin na pijače in živila s sladkorjem, saj menijo, da bo negativno vplivala na konkurenčnost živilskopredelovalne industrije, predvsem pa ne bo prinesel pričakovanih pozitivnih rezultatov na področju javnega zdravja (padec deleža debelih in predebelih otrok in mladostnikov). V središču te kompleksne socialne teme, kot to je debelost, je padec stopnje telesne aktivnosti.