Od 1999 do 2010 v Sloveniji ni bilo okužb

Od leta 1999 do lani spomladi v Sloveniji nismo zabeležili primerov ošpic, lani pa jih je k nam vnesel tuji državljan, ki se je na poti do Slovenije okužil v eni izmed zahodnih evropskih držav. Zaradi hude oblike ošpic je bil hospitaliziran, v bolnišnici pa sta se od njega okužili še dve osebi. Letos so prvi primer zabeležili v aprilu, ko je bil zaradi ošpic v bolnišnico sprejet slovenski državljan, ki je pred boleznijo pet tednov živel v tujini, nekaj primerov okužbe pa so zabeležili v zadnjem tednu. Oboleli, ki proti ošpicam niso bili cepljenih oziroma jih niso preboleli, so se okužili v tujini, potem pa so okužbo razširili tudi v svojo okolico. Pri ošpicah so sicer možni hudi zapleti, zaenkrat pa so le redki zboleli potrebovali bolnišnično zdravljenje.  

Cepljenje je najučinkovitejša zaščita

Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje ošpic je cepljenje z dvema odmerkoma cepiva. "Od leta 1990 so otroci pri nas cepljeni z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (OMR). Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci v starosti 12 do 18 mesecev, ponovno so cepljeni ob vstopu v osnovno šolo. V Sloveniji je precepljenost proti ošpicam dobra, posebej v zadnjih letih, ko je letno cepljenih 95 % otrok v starosti od 12 do 18 mesecev. Tako visoka precepljenost otrok je ovira za širjenje virusa ošpic. Vsekakor pa je za ošpice dovzeten vsakdo, ki ošpic ni prebolel oziroma ni prejel dveh odmerkov cepiva," je pojasnila prim. doc. dr. Alenka Kraigher z Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) in dodala, da se pri veliki večini oseb po cepljenju razvije doživljenjska odpornost proti ošpicam. Zaradi ponovnega pojava ošpic v Sloveniji bo v prihodnje potekalo aktivno epidemiološko spremljanje te bolezni, intenzivno bomo poiskali osebe, ki so bile v stiku z bolnikom in izvedli cepljenje dovzetnih oseb.

Pojavljanje ošpic v Evropi

Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je bilo v Evropi zabeleženih več tisoč primerov ošpic, največ v Franciji, okužene pa so zabeležili tudi v Belgiji, Franciji, Švici, na Švedskem, Srbiji, Danski, Norveški, Nemčiji, na Nizozemskem, Rusiji, Veliki Britaniji, Turčiji, Romuniji, Italiji itd. "Možnost za širjenje ošpic po Evropi je velika, saj v večini držav niso dosegli 95 % precepljenosti. To omogoča širjenje znotraj držav, pa tudi širjenje bolezni med državami, kar je v času intenzivnih migracijskih tokov poseben problem, zato potovanja po Evropi lahko predstavljajo tveganje glede izpostavljenosti virusu ošpic," je povedala prim. doc. dr. Alenka Kraigher z IVZ in opozorila, da naj se osebe, rojene po letu 1960, pred potovanjem cepijo proti ošpicam, razen, če so jih prebolele oziroma če so bile že dvakrat cepljene.

Ošpice so zelo nalezljiva bolezen

Ošpice so ena najbolj kužnih nalezljivih bolezni. Virus se prenaša kapljično po zraku, z neposrednim stikom z izločki dihal okužene osebe in s posrednim prenosom prek sveže onesnaženih predmetov. Virus ošpic lahko ostane aktiven do dve uri v zraku ali na površinah v prostoru, kjer se je nahajal bolnik. Za obolenje so značilni: vročina, kašelj, nahod, vnetje veznic in rdečkast izpuščaj, ki se najprej pojavi za ušesi in se nato razširi po vsem telesu. Izpuščaj se pojavi po treh do sedmih dneh od začetka bolezni, traja 4 do 7 dni in se lahko konča z luščenjem. Potek bolezni je ponavadi težji pri dojenčkih, odraslih ljudeh in pri osebah z imunsko pomanjkljivostjo. Zapleti bolezni se lahko kažejo kot vnetje srednjega ušesa, pljučnica, krup, driska in vnetje možganskega tkiva. Smrtni izid bolezni je relativno redek. Poleg običajnih bolezenskih znakov se lahko v približno 30 % primerov pojavijo zapleti, kot so vnetje srednjega ušesa, pljučnica, postinfekcijski encefalitis. Za zdravljenje ošpic ni posebnega zdravila.