Strokovnjaki v Sloveniji budno spremljajo pojav okužb z bakterijo E.coli

  • NP
  • ponedeljek, 06. junij 2011
(Foto: Jupiterimages)

Na Inštitutu za varovanje zdravja RS situacijo okužb z bakterijo Escherichia coli (E.coli) v svetu in Sloveniji budno in pozorno spremljamo, skupaj z območnimi zavodi za zdravstveno varstvo in drugimi pristojnimi inštitucijami pri nas, prav tako pa ves čas tesno sodelujemo tudi s Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) in Evropskim centrom za nadzor in preprečevanjem nalezljivih boleznih (ECDC). Vse novosti in morebitne spremembe glede priporočil pa bomo redno objavljali na spletni strani IVZ.

Med vikendom so mediji poročali, da se je prejšnji teden v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec zdravila oseba, pri kateri so po prvem testu odkrili bakterijo E.coli in da naj bi Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) danes sporočil rezultate laboratorijskih testov. IVZ sporoča, da ni prejel vzorcev za analizo, zato tudi ni opravil laboratorijske diagnostike in rezultatov ne more posredovati niti komentirati. Vzorce so analizirali v laboratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Laboratorij IVZ pa sicer ima zagotovljene kapacitete in metodologijo za določanje E.coli, vključno s sevom, ki je povzročil izbruh v Nemčiji.

Prebivalci naj upoštevajo higienska priporočila

Escherichia coli je bakterija, ki je v okolju zelo razširjena. Pogosto je prevladujoča bakterija v prebavnem traktu ljudi in živali. Nekateri sevi bakterije so za človeka neškodljivi, nekateri pa lahko povzročijo različne okužbe, npr. okužbe sečil in črevesne okužbe. Med seve, ki lahko povzročijo okužbe, spada tudi enterohemoragična E.coli (STEC), ki tvori toksine. Značilni bolezenski znaki pri okužbi s STEC so driska, pogosto krvava, bolečine v trebuhu, lahko nekoliko povišana telesna temperatura.

Prenos okužbe na človeka je možen z okuženo hrano ali vodo, prek stika z živalmi, možen je tudi neposreden prenos z dotikom človek-človek (družine, vrtci, domovi za ostarele, itd.). Kot sumljivo živilo v izbruhih so bile pogosto navedene: surovo (nepasterizirano) mleko in sir, goveje meso, različne vrste sveže zelenjave (npr. ohrovt, špinača, solata), nepasterizirani sadni sokovi (jabolčnik).

Za preprečevanje okužb z enterohemoragično E. coli je ključnega pomena ustrezna higiena:
  • temeljito umivanje rok po uporabi stranišča ali menjavi plenic, pred rokovanjem z živili, pred jedjo, po kontaktu s surovimi živili ali kontaktu z živalmi ali njihovim okoljem,
  • temeljito pranje svežega sadja in zelenjave še preden jo olupimo, da ne bi z mikroorganizmi, ki se lahko nahajajo na površini lupine, pri lupljenju kontaminirali notranjosti sadja in zelenjave,
  • uživanje le dobro prepečenih, kuhanih ali pasteriziranih živil, meso mora tudi v notranjosti doseči 70°C, mleko vedno prekuhamo, izogibamo se uživanju nepasteriziranih sokov,
  • preprečevanje navzkrižnega onesnaženja živil preko drugih živil, (stika gotovega živila s surovim živilom), osebja pri pripravi živil, pribora, kuhinjske opreme in transportne embalaže.


Mojca Cepuš

Mojca Cepuš svetovanje o prehrani Svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje, certificirana nutricistka.

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki