Ob svetovnem dnevu hipertenzije brezplačne meritve krvnega tlaku

  • UR
  • četrtek, 05. maj 2011
(Foto: Diana Anđelić)

Arterijska hipertenzija je tudi pri nas zelo pogosta in je globalen zdravstven problem. Ustrezno zdravljenje in obvladovanje lahko bistveno ugodno vpliva na preživetje in bolj kakovostno življenje posameznika.  Epidemiološki podatki kažejo, da ima več kot vsak drugi odrasli prebivalec Slovenije previsok krvni tlak. Srčno-žilne bolezni so tako eden najpogostejših vzrokov za smrt. Najpogosteje so povezane s t.i. dejavniki tveganja, med katerimi je arterijska hipertenzija ali visok krvni tlak med najpomembnejšimi.

Prof. dr. Rok Accetto, dr. med., predstojnik KO za hipertenzijo Interne klinike UKC Ljubljana je povedal: »Ugotovili smo, da sodimo po pogostosti bolezni v evropsko povprečje in da je odstotek tistih, ki vedo, da imajo visok krvni tlak,  majhen. Še manjši je bil delež tistih, ki so se zdravili. Vloga KO za hipertenzijo ni v tem, da bomo zdravili vse bolnike s hipertenzijo v Sloveniji, temveč da pripravljamo in sodelujemo pri pripravi smernic za zdravljenje, izvajamo edukacijo zdravstvenih delavcev in drugih, seveda pa v naših ambulantah in hospitalu zdravimo bolnike predvsem s težjo obliko bolezni in njenih posledic. Takih bolnikov je vse več, približno 5000 na leto jih obišče naše specialistične ambulante.«

Pomemben element dela specialistov na KO za hipertenzijo je iskanje vzrokov in posledic arterijske hipertenzije, uvajanje novih metod diagnostike in zdravljenja. Njihovo delo nedvomno prispeva k spodbudnim zadnjim podatkom; pred desetimi leti so ugotavljali, da je odstotek dobro zdravljenih bolnikov le 10 %. Lani se je odstotek dobro zdravljenih bolnikov zvišal na 32 %. V primerjavi z drugimi evropskimi državami ugotavljamo, da smo v vrhu uspešnosti na tem področju.

Kdaj govorimo o previsokem krvnem tlaku?

V povprečju 140/90 mmHg in več pomeni previsok krvni tlak. Včasih je seveda naš krvni tlak višji, morda tudi 160/90 ali še več, kar pa ne predstavlja nujno bolezni. Morda gre za reakcijo na psihične in fizične strese. Trajno previsok krvni tlak pomeni večjo verjetnost za možgansko kap, srčno-mišični infarkt, ledvično odpoved in bolezen arterij z motnjami prekrvitve organov in tkiv. Pri nezdravljeni hipertenziji postane tveganje za resne srčno žilne zaplete veliko po 7-10 letih, življenje pa se lahko skrajša tudi za 10-20 let.  Z uspešnim zdravljenjem (obvladovanjem) se tveganje izenači s tistimi, ki arterijske hipertenzije nimajo. Ker pa v veliki večini primerov ne poznamo vzroka nastanka za previsok krvni tlak, je zdravljenje simptomatsko (in torej ne vzročno) in zato do življenjsko.

O pomenu zdravljenja arterijske hipertenzije se zavedamo šele zadnjih 50-60 let, ko so raziskave pripeljale do učinkovitih in varnih zdravil. Morda k visokemu krvnemu tlaku prispeva tudi način življenja, ki v mnogih primerih nikakor ni zdrav način življenja. Skupaj z družinskimi zdravniki, ki nosijo glavnino bremena ob sodelovanju bolnikov samih, skušamo pri bolnikih doseči ciljne vrednosti krvnega tlaka, za katere vemo, da predstavljajo najmanjše dodatno tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni – to je pod 140/90 mmHg za večino bolnikov. Pri nekaterih (npr. bolnikih s sladkorno boleznijo in nekaterimi ledvičnimi boleznimi),  pa so ciljne vrednosti krvnega tlaka še nižje.

Merjenje krvnega tlaka po Sloveniji

7. maja 2011 bodo od 9. do 13. ure v desetih slovenskih mestih merili krvni tlak, dogodek pa bo spremljal tudi kulturni program:
  • na Bledu na promenadi nad grajskim kopališčem,
  • v City centru v Celju,
  • na Jesenicah v Mercator centru,
  • v Kopru na ploščadi med hotelom Koper in slaščičarno v Kopru,
  • v Ljubljani na Prešernovem trgu,
  • v Mariboru na Trgu svobode,
  • v Murski Soboti v BTC centru,
  • v Novi Gorici na Bevkovem trgu,
  • v Novem mestu v Mercator centru Cikava
  • ter v Brežicah v Intermarketu.

Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Postavi vprašanje

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki