Simptomi in posledice okužbe

Klopni menigoencefalitis je resno virusno obolenje osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. Bolezen lahko pusti trajne posledice, povzroča kognitivne motnje, lahko pa pride celo do smrti bolnika. Med posledice bolezni sodijo tudi močni glavoboli, vrtoglavica, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja ter motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema. Bolezen praviloma zahteva hospitalizacijo in močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Posledice bolezni so lahko tudi nesposobnost za opravljanje dela in s tem povezana socialna stiska.

Pomembna je pravočasna zaščita!

Prof. dr. Franc Strle, dr. med., predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je opozoril na pomembnost pravočasne zaščite in visoko verjetnost okužbe pri nas: »Slovenija sodi med endemična območja klopnega meningoencefalitisa in je po razširjenosti okužbe pravzaprav v samem evropskem vrhu, zato je verjetnost okužbe pri nas razmeroma velika. Bolezen lahko na človekovem zdravju pusti resne posledice, česar pa se ljudje danes še vedno premalo zavedajo, med drugim lahko nastanejo tudi motnje v delovanju centralnega živčnega sistema, lahko pa pride tudi do ohromelosti. Bolezen praviloma spremlja hospitalizacija in včasih dolgotrajna rehabilitacija. Na srečo pa se lahko pred klopnim meningoencefalitisom pravočasno zaščitimo s cepljenjem, ki pravzaprav predstavlja edino učinkovito zaščito!«

Okuženi klopi po celi Sloveniji

Slovenija sodi med endemična področja in se glede na incidenco, ki je v letu 2009 znašala 14,9/100.000 prebivalcev, uvršča med evropske države z najvišjo obolevnostjo. Okuženi klopi se nahajajo po skoraj vsej Sloveniji, še posebej ogrožene pa so Gorenjska, Koroška in osrednji predel Slovenije. Glede na resnost bolezni je nenavadno, da je zaščitenih tako malo prebivalcev Slovenije – cepljenih je le dobrih 10 odstotkov ljudi. Nizka precepljenost je po mnenju strokovnjakov med drugim posledica preslabe ozaveščenosti posameznikov o nevarnostih bolezni.

Klopi so najbolj aktivni od maja do oktobra

»Največ primerov klopnega meningoencefalitisa zaznamo od meseca maja do oktobra, torej v toplejšem letnem obdobju, ko se poveča aktivnost klopov,«  je povedala mag. Marta Grgič Vitek, dr. med.  z IVZ in dodala: »Takrat je še posebej pomembno, da se pred odhodom v naravo zaščitimo s primernimi oblačili, repelenti oziroma s pravočasnim cepljenjem. Še posebej pozorni morajo biti posamezniki, ki se veliko zadržujejo v naravi in ogrožene skupine, ki svoje aktivnosti opravljajo na prostem. Pomembno je seveda tudi poudariti, da se okuženi klopi ne nahajajo zgolj v gozdovih, ampak tudi na domačih vrtovih!«

Zaščita za vse starostne skupine

Tveganju so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, še posebej tisti, ki se veliko gibajo v naravi oziroma svoj poklic opravljajo na prostem, zbolevajo pa tudi otroci. Zato se cepljenje priporoča vsem osebam, od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni meningoencefalitis endemičen, tudi otrokom od enega leta dalje.

Prof. dr. Milan Čižman, dr. med., specialist pediater in specialist infektolog na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja je opozoril na pravočasno zaščito otrok: »Nevarnosti okužbe  z virusom klopnega meningoencefalitisa so izpostavljeni ljudje vseh starosti, tudi otroci. Ravno zato je nujno, da se starši pravočasno pozanimajo o možnosti zaščite pred okužbo, ki lahko resne posledice pusti tudi na zdravju otrok. S posebnim cepivom je namreč možno zaščititi otroke, ki so stari od enega leta dalje. Menim, da se pri nas še vedno premalo ljudi odloča za cepljenje, kljub temu, da je verjetnost okužbe razmeroma visoka. Upam, da bomo s primernim obveščanjem tudi pri nas dvignili raven osveščenosti o bolezni in posledično tudi stopnjo precepljenosti.«

Preden se odpravimo v naravo, se je možno zaščititi pred klopi tudi z repelenti in oblačili, ki morajo pokrivati čim več kože. Seveda je pomembno, da se po vrnitvi domov temeljito pregledamo in klopa, če ga odkrijemo, čim prej odstranimo. Najučinkovitejšo zaščito pred KME pa predstavlja cepljenje. Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi z enomesečnim razmikom v hladnejšem obdobju leta. Tretji odmerek naj sledi čez 9 - 12 mesecev, nato pa so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez 3 leta, kasneje pa na 5 let. Če se cepimo v poletnih mesecih, je priporočljivo uporabiti hitro shemo cepljenja, da čim prej dosežemo zaščitni nivo protiteles. Cepljenje poteka v vseh območnih zavodih za zdravstveno varstvo in tudi pri izbranih osebnih zdravnikih.