Svetovni dan ledvic – 10. marec

S preprostim testom lahko zgodaj odkrijemo kronično ledvično bolezen

Tudi letos Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije v sodelovanju s partnerji pripravlja aktivnosti, s katerimi bomo 10. marca obeležili svetovni dan ledvic. Letošnje ključno sporočilo akcije opozarja na povezavo med kronično ledvično boleznijo in boleznimi srca in ožilja. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da so bolezni srca in ožilja pri ledvičnih bolnikih zelo pogoste in so vzrok za njihovo kar 20 do 30-krat večjo smrtnost. Pri bolniku s kronično ledvično boleznijo je veliko večja verjetnost, da bo umrl zaradi srčno-žilnega zapleta, kot pa da bo njegova kronična ledvična bolezen napredovala do stopnje končne odpovedi ledvic, ko bo potreboval zdravljenje z dializo ali presaditev ledvic.

Po ocenah strokovnjakov ima v Evropi in ZDA kronično ledvično bolezen vsaka deseta odrasla oseba, kar za Slovenijo pomeni več kot 140.000 ljudi. S preprostim testom ugotavljanja prisotnosti beljakovin v urinu bi lahko pomembno prispevali k zgodnjemu odkrivanju, saj povišana vrednost kaže na možnost kronične ledvične bolezni.

Ledvična bolezen poteka tiho in neopazno

Ko govorimo o ledvičnih bolnikih, imamo običajno v mislih predvsem tiste z najhujšimi obolenji, ko bolnik potrebuje zdravljenje z dializo ali pa presaditev. Takšnih bolnikov s kronično ledvično odpovedjo imamo v Sloveniji približno 2.000. Premalo pa se zavedamo, da je ledvična bolezen precej bolj razširjena, le da pogosto še ni odkrita. Med sicer zdravim odraslim prebivalstvom naj bi imelo kar do deset odstotkov ljudi majhno, a nenormalno izločanje beljakovin v urinu, kar že lahko kaže na znake kronične ledvične bolezni.
Ključna težava je, ker ledvična bolezen poteka tiho in neopazno, torej brez očitnih znakov in bolečin. Zato večina ljudi sploh ne ve, da je z njihovimi ledvicami kaj narobe. Večinoma se kronična ledvična bolezen odkrije po naključju ali pa ko je že v napredovali fazi.

Zgodnje odkrivanje bolezni za pravočasno zdravljenje

S preprostim testom ugotavljanja prisotnosti beljakovin v urinu bi lahko pomembno prispevali k zgodnjemu odkrivanju, saj povišana vrednost kaže na možnost kronične ledvične bolezni. Zgodnje odkrivanje bolezni je seveda pomembno zato, ker s pravočasnim zdravljenjem lahko upočasnimo njen potek. Hkrati pa je za bolnika to tudi opozorilo, da obstaja večje tveganje za nastanek srčno-žilnih zapletov. Ozaveščanju o povezavi med kronično ledvično boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi je posvečen tudi letošnji svetovni dan ledvic, ki ga na pobudo Mednarodne zveze za nefrologijo in Mednarodne zveze fundacij za zdravljenje ledvičnih bolezni obeležujemo drugi četrtek v marcu.

Aktivnosti ob svetovnem dnevu

Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije v sodelovanju s partnerji ob svetovnem dnevu ledvic pripravlja več aktivnosti, s katerimi želijo prispevati k večji ozaveščenosti o tej problematiki in tudi k zgodnjemu odkrivanju kronične ledvične bolezni. Prostovoljci društev ledvičnih bolnikov bodo skupaj z dijaki srednjih zdravstvenih šol v večjih hipermarketih po Sloveniji na stojnicah delili informativna gradiva, kjer bodo obiskovalci med drugim lahko preverili svoje znanje o delovanju ledvic in si izmerili krvni tlak. Informativne točke  bodo ob podpori organizacije Cindi Slovenija postavili tudi v večini zdravstvenih domov po Sloveniji, v akciji pa sodeluje tudi Društvo študentov medicine Maribor. Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije preventivne aktivnosti pripravlja ob pomoči farmacevtskega podjetja Roche.

Povišana vrednost beljakovin v urinu – pokazatelj kronične ledvične bolezni

V okviru letošnje akcije ob svetovnem dnevu ledvic bodo v času od 7. do 11. marca 2011 v laboratorijih izbranih zdravstvenih domov brezplačno opravljali tudi test ugotavljanja prisotnosti beljakovin v urinu. Povišana vrednost beljakovin v urinu je namreč eden od pokazateljev kronične ledvične bolezni in pomembno pripomore k zgodnjemu odkrivanju te bolezni.

Zdravstveni domovi in splošni bolnišnici, v katerih bodo v  laboratorijih od 7. do 11. marca 2011 brezplačno merili prisotnost beljakovin v urinu:

• ZD Postojna
• ZD Idrija
• ZD Velenje
• ZD Sežana
• ZD Koper
• ZD Murska Sobota
• ZD Maribor
• SB Ptuj
• SB Slovenj Gradec
• ZD Jesenice
• ZD Tržič
• ZD Trbovlje
• ZD Brežice

Brezplačno testiranje na prisotnost beljakovin v seču bo v Ljubljani mogoče opraviti v sredo, četrtek in petek (9, 10. in 11. 3. 2011) na Polikliniki v Ljubljani, Njegoševa 4, v prvem nadstropju v laboratoriju Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo od 8. do 15. ure. Izvide preiskave bodo preiskovanci dobili v roke.

Kronična ledvična bolezen in srčno-žilni zapleti

V razvitem svetu so srčno-žilne bolezni vodilni vzrok zbolevnosti in smrtnosti prebivalcev. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije kar 30 % vseh smrti in 10 % smrti pri zdravih ljudeh pripisujejo srčno-žilnim boleznim. Znano je, da kronična ledvična bolezen bistveno poveča možnost srčno-žilnih zapletov pri sladkornih bolnikih in bolnikih s povišanim krvnim tlakom. Prezrto pa ostaja dejstvo, da je kronična ledvična bolezen že sama po sebi lahko zelo pomemben dejavnik tveganja, ki kaže na možnost za srčno-žilne zaplete.

Delovanje ledvic in srčno-žilnega sistema je tesno povezano. Eden od pogostih krivcev za ledvično okvaro je visok krvni tlak, ki še dodatno povečuje oslabljeno delovanje ledvic in preobremeni srce in žilje zaradi zadrževanja vode in topljencev v telesu. Srčna mišica se zadebeli in postaja toga, podobno pa postajajo toge tudi prevodne arterije. Pri ledvični bolezni se hitreje kopičijo tudi obloge na stenah žil (ateroskleroza). Poleg običajnih dejavnikov tveganja za arterosklerozo, kot so povišan krvni tlak, povišana raven holesterola, sladkorna bolezen in kajenje, pri ledvičnem popuščanju na razvoj arteroskleroze vplivajo še dejavniki tveganja, ki so povezani z izgubljanjem beljakovin s sečem, zadrževanjem strupenih snovi v telesu, ki se sicer izločajo z urinom, povišano ravnijo fosfata in kazalci vnetja.

Pri bolniku s kronično ledvično boleznijo je veliko večja verjetnost, da bo umrl zaradi srčno-žilnega zapleta, kot pa da bo njegova kronična ledvična bolezen napredovala do stopnje končne odpovedi ledvic, ko bo potreboval zdravljenje z dializo ali presaditev ledvic. Ob pričetku dializnega zdravljenja ima med 40 in 75 % bolnikov že izražene srčno-žilne bolezni, ki so v kar polovici primerov tudi vzrok smrti.

Znaki, ki kažejo na srčno-žilne bolezni

Zanki srčno-žilnih bolezni se kažejo enako tako pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo kot pri vseh ostalih.

Najpogostejši so:

• težka sapa ob naporu,
• hitra utrujenost (še posebej ob majhnem naporu),
• stiskajoča, pekoča bolečina v prsih,
• bolečine v mečih ob naporu.

Pomembno je, da se ledvični bolniki zavedajo večjega tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni, saj pogosto nimajo nobenih znakov teh bolezni. Potrebne so redne kontrole krvnega tlaka, ravni glukoze in holesterola v krvi.

Zdrav življenjski slog in zdravljenje

Za preprečevanje oziroma zaviranje razvoja ledvične bolezni in srčno-žilnih bolezni je zelo pomemben zdrav življenjski slog ter pogosto tudi dodatno obvladovanje dejavnikov tveganja z zdravili. Kadar gre za sladkorne bolnike ali bolnike s povišanim krvnim tlakom, je pomembno, da imajo pod nadzorom to svojo bolezen oziroma stanje.

Sprememba življenjskega sloga je ena najpomembnejših, a hkrati tudi najtežjih nalog za bolnika, in terja:

• ustrezno spremembo prehrane z zmanjšanjem vnosa živalskih maščob in s čim manjšim vnosom soli;
• zmanjšanje prekomerne telesne teže;
• redno vsakodnevno telesno dejavnost (na primer 30 – 45 minut dolg sprehod);
• opustitev razvad, kot sta kajenje in pitje alkohola;
• vsakdanje ukvarjanje z dejavnostmi, ki nas veselijo in sproščajo, saj na naše zdravje vpliva tudi kronični stres.

Pogosto sprememba življenjskega sloga ni dovolj in zdravnik predpiše tudi dodatno zdravljenje z zdravili. Pomembno je, da bolniki natančno upoštevajo navodila zdravnika in lekarniškega farmacevta glede jemanja zdravil. Bolniki imajo namreč pogosto številne dejavnike tveganja in morajo jemati več zdravil hkrati, zaradi česar se poveča tudi možnost njihovega neželenega medsebojnega učinkovanja, neželenega učinkovanja s hrano (na primer zdravila za zdravljenje arterijske hipertenzije niso učinkovita, če jemo preveč slano hrano) in pa tudi napačne rabe katerega od zdravil.

O Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije

Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije je humanitarna organizacija bolnikov, ki temelji na prostovoljnem delu članov. Njeno delovanje je usmerjeno v podporo ledvičnim bolnikom in njihovim svojcem, da bi čim lažje premagovali težave bolezni in zdravljenja ter da bi še naprej živeli čim bolj aktivno življenje.Zveza povezuje 15 regijskih društev ledvičnih bolnikov in Društvo mladih dializnih in transplantiranih bolnikov. Društva organizirajo številna strokovna srečanja in izobraževanja, ki so članom v pomoč pri čim boljšem nadzoru nad boleznijo, saj to pomeni tudi boljšo kakovost življenja. Številne aktivnosti so namenjene tudi ozaveščanju ljudi, kako zmanjšati tveganja, da ne bi oboleli za kronično ledvično odpovedjo. Zelo pomembno vlogo pa imajo društva ledvičnih bolnikov tudi pri izvajanju socialnih programov, druženju in izmenjavi izkušenj.

Več informacij na Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije zveza-dlbs.si