Neenakosti v zdravju v Sloveniji

  • NP
  • petek, 04. marec 2011
(Foto: Jupiterimages)

Neenakosti v zdravju med posameznimi državami in znotraj njih so velike in se marsikje povečujejo. Neenakosti v zdravju so prisotne v vseh državah, tako v državah v razvoju kot v razvitih državah in tako tudi v Sloveniji. Te neenakosti morajo postati jasno vidne in razumljive, da se jih lahko začne izboljševati, zato je nastalo poročilo Neenakosti v zdravju v Sloveniji, katerega osnovni namen je spodbuditi vse, ki v Sloveniji odločajo, da postane zdravje prebivalstva ena od prednostnih nalog razvoja Slovenije in sestavni del vseh politik.

Poročilo prikazuje neenakosti v zdravju med posameznimi skupinami prebivalcev znotraj Slovenije, prikazane pa so tudi nekatere primerjave med Slovenijo in državami EU.

Primerjave z drugimi državami kažejo, da:
  • je bila v Sloveniji starostno standardizirana stopnja umrljivosti 680 na 100.000 prebivalcev (kar je nekoliko slabše od povprečja EU), pri čemer obstaja pomembna razlika med prebivalci iz skupin občin z najvišjo in najnižjo osnovo za dohodnino na prebivalca;
  • da se Slovenija po umrljivosti dojenčkov v EU uvršča v skupino držav z najnižjo umrljivostjo, da pa je umrljivost dojenčkov pri materah z največ osnovnošolsko izobrazbo 2,6-krat večja kot pri materah z najmanj višješolsko izobrazbo;
  • da se po umrljivosti zaradi poškodb Slovenija uvršča v srednjo tretjino držav EU, pri čemer v Sloveniji obstaja pomembna razlika med skupinama občin z najvišjo in najnižjo osnovo za dohodnino na prebivalca (poškodbe so pomemben razlog za prezgodnjo umrljivost v Sloveniji).

Analize so pokazale, da v Sloveniji socialno-ekonomski pogoji pomembno vplivajo na življenjske navade prebivalcev:
  • otroci v revnejših družinah uživajo manj sadja in zelenjave in so manj pogostotelesno dejavni;
  • delež prekomerno hranjenih in debelih odraslih je večji med prebivalci z nizkimsocialno-ekonomskim položajem;
  • pri obeh spolih je delež kadilcev večji v skupini prebivalcev s poklicno, z osnovnoali nižjo izobrazbo.Analize so pokazale, da v Sloveniji socialno-ekonomski pogoji pomembno vplivajo na življenjske navade prebivalcev:
  • otroci v revnejših družinah uživajo manj sadja in zelenjave in so manj pogosto telesno dejavni;
  • delež prekomerno hranjenih in debelih odraslih je večji med prebivalci z nizkim socialno-ekonomskim položajem;
  • pri obeh spolih je delež kadilcev večji v skupini prebivalcev s poklicno, z osnovno ali nižjo izobrazbo.

Pri pripravi publikacije so sodelovali Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Statistični urad Republike Slovenije, Urad za makroekonomske analize in razvoj, Onkološki inštitut Ljubljana, Center za zdravje in razvoj iz Murske Sobote1 in Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za Evropo. Izdajo publikacije sta omogočila Ministrstvo za zdravje in SZO kot del dejavnosti, dogovorjenih z Dvoletno pogodbo o sodelovanju 2010-2011 med SZO in Republiko Slovenijo.

Vir: ivz.si, celotno poročilo je dostopno TUKAJ.
Liljana Mervic

doc. dr. Liljana Mervic dr. med. spec. dermatovenerologije

Postavi vprašanje

Irma Kuhar

Irma Kuhar dr. med. spec. psihiatrije, psihoterapevtka, kognitivno vedenjska terapevtka

Vsi Viva strokovnjaki