Z okrogle mize o reformi v zdravstvu

dr. Dorian Marušič, minister za zdravje
dr. Dorian Marušič, minister za zdravje (Foto: Diana Anđelić)

Dorian Marušič: zdravstvena nadgradnja je nujna!

Lahko ne naredimo ničesar in bomo 2014 objokovali izgubljene priložnosti, lahko pa začnemo danes in bomo takrat že uživali prve sadove reforme ali zdravstvene nadgradnje, za katero se sicer velika večina strinja, da jo nujno potrebujemo. To so bile uvodne in tudi ključne besede ministra za zdravje, dr. Doriana Marušiča, na okrogli mizi, ki jo je v sredo, 23. februarja, v Klubu Cankarjevega doma organiziralo uredništvo časopisa Dnevnik.

Gre za reformo, ki so jo poskušali uvesti že njegovi predhodniki, a je nikomur tudi v resnici ni uspelo izpeljati. Njen uspeh bo močno odvisen od podpore v vladi. Kot je povedal minister, bi se morale takšne reforme sprejemati z ustavno podporo. Za sabo ima veliko ekipo strokovnjakov, ki jim popolnoma zaupa in reformo bo zagotovo spravil vse do parlamenta, je zagotovil minister in ob tem tudi odločno pristavil, da ob morebitnem referendumu glede reforme, o čemer tudi lahko že slišimo prve glasove, reforme ne bo za vsako ceno peljal dalje, ampak jo bo preprosto umaknil in odstopil z mesta ministra.

Da je denarja premalo, so se strinjali vsi udeleženci okrogle mize, a je prvo pravilo, da se ga pravilno razporedi, je bil mnenja Samo Fakin z ZZZS. Predvsem so velike rezerve še vedno v (ne)storilnosti zdravnikov, od katerih nekateri zelo veliko in dobro delajo, spet drugi pa ne. Predlagal je, da bi zdravnike začeli plačevati po natančnih urah njihove prisotnosti na delovnem mestu, ker bi na ta način dosegli večjo delovno disciplino. Poleg tega bi za boljše delovanje in več programa zavarovalnica potrebovala več denarja. Slovenija, pravi, je zdravstveni sistem, ki je med cenejšimi v Evropi. Zanj namenjamo okoli 9 odstotkov BDP, povprečje za Evropo pa je 15 odstotkov.

Med načini, s katerimi bi vsekakor lahko bolje prerazporedili denarna sredstva v obstoječem sistemu, je tudi ukinitev nekaterih pravic, med katerimi so največkrat omenjani nenujni prevozi z reševalnimi vozili in zdraviliško zdravljenje. Nenujni prevozi bi ostali le za dializne in onkološke bolnike.


Krivičen sistem dodatnega zavarovanja

Na okrogli mizi so se udeleženci dolgo zadržali tudi pri dodatnem zdravstvenem zavarovanju. Aktualni minister je povedal, da slaba polovica državljanov podpira ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, zvišati pa bi se morala prispevna stopnja za zdravstveno zavarovanje, če bi hoteli ohraniti obstoječi nivo zdravstvenih pravic. Ob tem se je tudi vprašal, ali moramo res nujno ohraniti čisto vse, kar trenutno ponuja košarica zdravstvenih pravic.  Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje, je ob tem dejal, da je sistem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je sedaj v veljavi, eden najbolj krivičnih in nesolidarnih, saj vsi plačujemo enako ne glede na dohodke. Z modificiranim plačevanjem glede na višino dohodka bi še vedno zbrali enako količino denarja, le da na bistveno pravičnejši način, je še povedal.


Čakalne dobe krajše, ko bo denar sledil pacientu

Med najbolj nevralgičnimi točkami našega zdravstvenega sistema so prav gotovo dolge čakalne dobe, kar je minister označil za »temo našega zdravstva.« Povedal je, da kot minister nima v rokah nikakršnega vzvoda, s katerimi bi lahko sankcioniral kršitelje. Vrgel je žogico ZZZS, ki bi lahko po njegovem naredila veliko reda s tem, ko bi nehala bolnišnicam plačevati avans za storitve, ki jih šele bodo opravile in jim denar namesto tega nakazovale šele po opravljenih storitvah. K temu je Dušan Keber dodal, da je zelo velik problem trenutno prvi pregled pri specialistu, ki v povprečju traja šest mesecev, dopustna čakalna doba pa bi bila največ en mesec.

Primer dobrega mreženja bolnišnic

V Sloveniji je ta hip 26 bolnišnic; smo res tako premožna država, da si na geografsko in populacijsko tako majhnem prostoru to lahko privoščimo? Kako izboljšati položaj? Na okrogli mizi je direktor slovenjegraške bolnišnice Janez Lavre predstavil zelo uspešen primer horizontalnega mreženja treh regionalnih bolnišnic: slovenjegraške, celjske in bolnišnice Topolšica in povezovanja storitev, ki jih ponujajo. V tako majhnem prostoru ni potrebe, je poudaril, da bi vsaka bolnišnica delala čisto vse posege, ampak se lahko več majhnih bolnišnic v svojih storitvah in uslugah združi. V vsaki bolnišnici delajo tisto, v čemer so najboljši. Naloga sodobnega zdravstva ni več pasivno čakati na bolnika, ampak je potrebno proaktivno pristopiti k bolnikom.

Mreženje so razvili tudi vertikalno in svoje dejavnosti združili z zdravstvenim domom v Velenju, kjer so odprli nekaj specialističnih ambulant, v katerih delajo specialisti iz bolnišnic. Lavre je vsekakor predstavil reformo v praksi in ponudil model, vreden posnemanja tudi v drugih regijah tako glede storitev kot prihrankov, ki pa bi bili daleč največji, če bi se ljudje stoodstotno udeleževali presejalnih programov, je za konec okrogle mize še dejal minister Dorijan Marušič.




Svetlana Novak

Svetlana Novak diplomirana medicinska sestra

Postavi vprašanje

Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Jurica Ferenčina

Jurica Ferenčina dr. med. spec. družinske medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki