Nagradili izjemne mlade znanstvenice, ki so obenem tudi mame

  • UR
  • petek, 18. februar 2011
Ljubica Jelušič, Biserka Bakrač, 
Mojca Brunskole Švegelj, 
Ana Rotter
Ljubica Jelušič, Biserka Bakrač, Mojca Brunskole Švegelj, Ana Rotter (Foto: Borut Kranjc)

Štipendistke nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« 2011 so postale Ana Rotter, Biserka Bakrač in Mojca Brunskole Švegelj

Sinoči so v Atriju ZRC SAZU partnerji nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« L'Oreal Slovenija, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Slovenska znanstvena fundacija že peto leto zapored nagradili mlade slovenske znanstvenice.

Mikrobiologinja Ana Rotter s Primorske, biologinja Biserka Bakrač z Gorenjske ter farmacevtka Mojca Brunskole Švegelj iz Bele Krajine so si s svojim znanstvenoraziskovalnim delom prislužile enoletne štipendije v višini 5.000 evrov, ki jih lahko porabijo v poljuben namen. Znanstvenicam sta se poklonili tudi ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič in veleposlanica Republike Francije nj. eks. Nicole Michelangeli.

Rdeča nit dogodka je bila družini prijazna znanost, saj je to osrednja tema 5. nacionalnega programa Za ženske v znanosti. Tako so na dogodku prikazali izseke iz življenja letošnjih štipendistk in znanstvenice Marie Curie, ki je pred natanko 100 leti prejela svojo drugo Nobelovo nagrado - za kemijo. Sicer pa je bila tudi Marie Curie, tako kot vse tri letošnje štipendistke, izjemna znanstvenica in mama obenem. Slavnostni dogodek je spretno povezovala televizijska voditeljica Bernarda Žarn, znanstvenico Marie Curie pa je izvrstno uprizorila slovenska igralka Ajda Toman. Za glasbeno popestritev sta bila zaslužna pevka Nina Strnad in basist Jani Moder.

O pomenu znanosti in znanstvenic ter njihovih številnih vlogah so uvodoma spregovorili tudi predstavniki partnerjev programa »Za ženske v znanosti«. Dr. Edvard Kobal, predsednik letošnjega Nacionalnega odbora je opozoril predvsem na problem združevanja različnih vlog: »Ženske se morajo pogosto odreči svoji znanstveni karieri zavoljo družinskega življenja, kar jih postavlja v neenak položaj v primerjavi z moškimi. Vendar pa bi bila lahko situacija drugačna, če bi znanstvenice prejele več podpore tako od svojih partnerjev kot tudi v svojih delovnih okoljih«.

O nagrajenkah pa je generalni direktor L'Oreala Slovenija Julio Quiroga dejal: »Letošnje štipendistke so izjemne znanstvenice in mame obenem. S svojim zgledom dokazujejo, da je mogoče združiti obe ljubezni – do znanosti in do družine«. Da je ženski doprinos k znanosti nujen, pa se je strinjal tudi prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, predsednik Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.

Ocenjevalno telo je med 17 prijavljenimi kandidatkami na razpis za štipendije 5. nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« izbralo tri najboljše. Vse tri odlikujejo izjemni dosežki na svojih raziskovalnih področjih, vse tri pa so obenem tudi mame.

Ana Rotter se v okviru doktorskega študija na Nacionalnem inštitutu za biologijo ukvarja z razvojem in implementacijo orodij sistemske biologije, in sicer s preučevanjem interakcije patogenov z rastlinami krompirja in vinske trte. Njeno raziskovalno delo je pomembno zlasti z ekonomskega in agronomskega vidika, saj bi lahko na podlagi teh raziskav v prihodnosti ponovno vzgajali nekatere stare sorte krompirja in vinske trte, ki so zaradi škodljivcev izginili z naših polj. »Štipendija programa ''Za ženske v znanosti'' mi pomeni potrditev, da sem na pravi znanstveni poti«, je prepričana 32-letna znanstvenica in mati dveh otrok.  

Biserka Bakrač se v okviru svojega doktorskega študija na Katedri za biokemijo Biotehniške fakultete ukvarja z raziskovanjem delovanja naravnega toksina iz morske vetrnice imenovanega ekvinatoksina, ki poškoduje celične membrane tako, da v njih tvori luknje. Posebnost toksina je, da deluje samo na membrane, ki vsebujejo lipid sfingomielin. Rezultati njenega dela so razjasnili molekularni mehanizem prepoznavanja sfingomielina in pokazali, da je ekvinatoksin učinkovita, zanesljiva in uporabna sonda za študij razporeditve, sinteze in metabolizma tega pomembnega lipida, ki ni samo gradnik celičnih membran, ampak je tudi vir signalnih molekul, vključenih v ključne celične procese ali patogenezo določenih bolezni, med drugim tudi raka.
31-letna Kranjčanka, mama leto in pol starega sina Eneja, je ob prejetju štipendije »Za ženske v znanosti« dejala: »Veseli me, da so naši rezultati opaženi, predstavljeni širši slovenski javnosti in nenazadnje tudi nagrajeni«.

Mojca Brunskole Švegelj se v okviru svojega doktorskega študija na Inštitutu za biokemijo ukvarja z raziskovanjem dveh glivnih encimov iz naddružine kratkoverižnih dehidrogenaz/reduktaz (SDR). Proučuje odnos med njuno strukturo in delovanjem ter poskuša najti inhibitorje, ki bi se lahko uporabljali za zdravljenje še vedno visoko smrtnih okužb s temno pigmentiranimi glivami.  »Štipendija L'ORÉAL-UNESCO »Za ženske v znanosti« postaja pri nas iz leta v leto bolj prepoznavna in cenjena tudi v strokovni sferi, zato sem nanjo še posebej ponosna. Poleg finančne vrednosti pa mi nagrada predstavlja tudi veliko moralno podporo«, je dejala 29-letna Črnomaljka, mama dveletnega sina Mihe.

Štipendistke je izbralo ocenjevalno telo, ki ga tvorita Ocenjevalna skupina in Nacionalni odbor. Skupino so sestavljali prof. dr. Ddr. H. C. Peter Raspor, predstojnik katedre za biotehnologijo na Biotehniški fakulteti UL, doc. dr. Luca Lovrečić, štipendistka prvega nacionalnega programa L'ORÉAL - UNESCO »Za ženske v znanosti« 2007, in dr. Maja Zagmajster, mednarodna štipendistka programa L'ORÉAL - UNESCO »For Women in Science« 2008. Nacionalnemu odboru pa je tudi letos predsedoval dr. Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije, ostali člani odbora pa so bili: prof. dr. Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, izr. prof. dr. Maja Remškar z Instituta Jožef Stefan, dr. Romana Jordan Cizelj, poslanka v Evropskem parlamentu, generalna sekretarka Slovenske nacionalne komisije za UNESCO Marjutka Hafner in generalni direktor L'Oreala Slovenija Julio Quiroga.

Nacionalni program »Za ženske v znanosti« je v Slovenijo vstopil leta 2006, doslej pa so partnerji programa nagradili že deset izjemnih znanstvenic: geologinjo dr. Mirijam Vrabec, genetičarko dr. Luco Lovrečić, biofizičarko dr. Zrinko Abramović, atmosfersko kemičarko dr. Sašo Kovačič, biologinjo dr. Paulo Pongrac, biokemičarko dr. Tino Šmuc, farmacevtko dr. Natašo Obermajer, biotehničarko dr. Nežo Finžgar, kemičarko dr. Niko Lendero Krajnc in biokemičarko dr. Petro Brožič.

Nacionalni program »Za ženske v znanosti« živi tudi na spletni družbeni mreži Facebook v okviru strani
»Za ženske v znanosti«, ki se ji lahko pridruži vsakdo.



Galerija

Ljubica Jelušič, Biserka Bakrač, Mojca Brunskole Švegelj, Ana Rotter Borut Kranjc

Nina Strnad in Jani Moder Borut Kranjc

Julio Quiroga, Marjutka Hafner, Edvard Kobal Borut Kranjc

Irma Kuhar

Irma Kuhar dr. med. spec. psihiatrije, psihoterapevtka, kognitivno vedenjska terapevtka

Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Vsi Viva strokovnjaki