V novi tiskani Vivi

  • Viva
  • četrtek, 06. januar 2011

Viva 206/januar

V januarski Vivi preberite:

Alternativno zdravljenje, ki prihaja iz Izraela

Skrivnost zdravljenja zapisana v DNK
Avigail Mor, mojstrica ezoteričnih ved in komplementarne medicine, kabalistka in terapevtka, ki prihaja iz Izraela, je topla in iskriva ženska, iz katere veje moč ženske energije in življenja. Pred več kot dvajsetimi leti je spoznala ključ, ob pomoči katerega se ji je razkrila uporaba starodavnega znanja kabale in Tore, ki ga je oblikovala v lasten naravni sistem zdravljenja. Z njim je pomagala že številnim ljudem, po svetu pa je izobrazila tudi več terapevtov. Slovenijo je prvič obiskala pred desetimi leti, zdaj pa pravi, da je Slovenija njen drugi dom. Z njo smo se pogovarjali o njenem naravnem sistemu zdravljenja, za katerega pravi, da deluje pri najrazličnejših težavah.

Kaj napovedujejo Maji za leto 2011?

Kaj se dogaja zdaj in kaj nam prinaša bližnja prihodnost? Starodavni Maji v svojem koledarju Tun napovedujejo, da bo februarja 2011 človeštvo vstopilo v zadnje obdobje evolucije zavesti, v obdobje zavestnega soustvarjanja.
Preberite, kaj nas čaka v letu 2011 in kako naj delujemo, da bo prehod v novo dobo, ki se zgodi leta 2012, lažja.

Srednja leta – priložnost za pozitivne spremembe

Ko na novo spoznamo, kdo smo
Rdeča nit vseh nas je teženje k sreči, in vendar ne vemo prav dobro, kaj je to, zato delujemo razpršeno, sreča pa se nam odmika. Pogosteje vemo za nazaj, da smo bili v kakem trenutku srečni, kot da bi se sreče zavedali tukaj in zdaj. Za nazaj znamo povedati, da smo takrat, ko smo bili srečni, občutili globok notranji mir, zaupanje in moč. Kljub temu še naprej srečo iščemo zunaj sebe, v ljudeh, stvareh, dogodkih … zunaj pa je neskončno in nimamo nad tem nimamo prav veliko nadzora. No, prav. Za otroke je nekako jasno, da jim telesna, materialna zadovoljitev, seveda začinjena s čustveno toplino in z ljubečim telesnim stikom, popolnoma zadoščajo za srečo. Kaj pa pozneje, v obdobju življenjskega razcveta med 40. in 50. letom?

Intervju z dr. Stefanie Carnes, psihoterapevtko za pomoč zasvojenim s seksualnostjo

Za veliko ljudi se sesuje ves svet, ko odkrijejo, da njihov najbližji, oseba, ki naj bi ji popolnoma zaupali, živi skrito življenje, polno laži in prevar, ker trpi za boleznijo, imenovano seksualna zasvojenost. Gre za prisilno obnašanje, ki zelo moti življenje ter povzroča hud stres za družino in bližnje, naposled pa v celoti obvladuje posameznikovo življenje. Seks postane smisel življenja osebe, zasvojene s seksom, zanj je pripravljena žrtvovati vse, kar ji je najdragocenejše. Po nekaterih ocenah je s seksom zasvojenih od tri do šest odstotkov prebivalstva. Veliko se jih spopada še z drugimi zasvojenostmi, vendar se seksualna zasvojenost kaže kot ena od najtrdovratnejših. Kljub temu obstaja upanje za ljudi, zasvojene s seksom, in njihove družine, kajti seksualno zasvojenost je mogoče uspešno zdraviti. Pionir psihoterapevtskega zdravljenja zasvojenih s seksom je dr. Patrick Carnes, ki je seksualno zasvojenost opredelil, postavil standarde zdravljenja in pomagal mnogim ljudem. Njegovo delo nadaljuje njegova hči dr. Stephanie Carnes, ki uspešno vodi program zdravljenja zasvojenosti s seksom na Inštitutu Palm Beach na Floridi. V pogovoru nam je odkrila, kakšni so vzroki za porast seksualne zasvojenosti, zlasti na internetu, kako seksualna zasvojenost prizadeva nove generacije in kaj najbolj vpliva na uspešnost zdravljenja te zahrbtne bolezni sodobnega človeka.

Fotoreportaža s sterilizacije psičk

Rešili smo življenje!
Sterilizacija je zagotovo eden od najpogostejših posegov, ki jih opravljajo v veterinarskih ambulantah. Lastniki se za ta poseg odločimo, da preprečimo gonitvene cikluse in neželeno brejost, kar je bilo zelo pomembno tako zame kot za lastnico druge psičke, saj obema psičkama doma dela družbo samec. Najpomembnejši razlog za poseg pa je v tem, da se z njim zmanjša verjetnost nastanka tumorjev na mlečni žlezi ter prepreči gnojno vnetje maternice in navidezno brejost. Naša ekipa je tokrat z malo večjim cmokom v grlu v živo spremljala poseg, saj sta bila na mizi družinska člana. Sterilizacijo štiriletne Vive in enoletne Nale je opravil veterinar Gregor Mohorič, direktor ambulante za male živali Jang v Novem mestu. V ambulanti smo občudovali prijazen odnos do nas, lastnikov, ter še posebno lepo in skrbno ravnanje z živalmi. Pri operaciji Nale smo doživeli pravcati šok. Kdaj je psička zanosila, pa tega lastnika sploh nisva vedela? Kot se je izkazalo, ji je sterilizacija rešila življenje.

Priloga Skrb zase: Depresija, 2. del

Vsaka »depra« še ni depresija
Če se bodo napovedi nekaterih uresničile, bi depresija kmalu lahko postala ena izmed najpogostejših bolezni pri obeh spolih. Pri tem je pomembno vedeti, da jo je mogoče učinkovito zdraviti, velika težava je v neprepoznavnosti te bolezni. O znakih, načinih zdravljenja in premagovanju predsodkov glede te duševne motnje smo se pogovarjali s prim. Andrejem Žmitkom, spec. psihiatrom iz Psihiatrične bolnišnice Begunje.

V čem je skrivnost uspešnega hujšanja?


Pogovor s Tino J. Sentočnik, dr. med., vodilno strokovnjakinjo za zdravljenje debelosti v Sloveniji
Kako shujšati – to je vprašanje, ki tudi v Sloveniji muči čedalje več ljudi. Če naj uspešno in predvsem trajno shujšamo, moramo najprej prepoznati vzroke, ki so pripeljali do debelosti, šele nato se lahko lotimo odpravljanja odvečne teže. To je zahtevna naloga, pri kateri nam lahko pomaga le usposobljen in izkušen medicinski strokovnjak.
Debelost je civilizacijska bolezen, ki je tako množična, da je postala vodilni javnozdravstveni problem. Definicija debelosti pravi, da gre za kronično bolezen z več vzroki, za katero je značilen povečan volumen maščobe v telesu. Poleg genetske nagnjenosti, ki prispeva k razvoju povečane teže v približno 25 odstotkih primerov, debelost povzroča tudi pozitivna kalorična bilanca, torej prevelik vnos hrane glede na porabo. Samo pri enem samem odstotku posameznikov s povečano telesno težo je primarni vzrok bolezen, najpogosteje ščitnice ali kakega drugega endokrinega organa. V pogovoru z eno od najuglednejših strokovnjakinj za zdravljenje debelosti v Sloveniji Tino J. Sentočnik, dr. med., odkrivamo najnovejša dognanja o vzrokih za skokovito povečanje pojavnosti debelosti, izvedeli pa smo tudi, kateri so najpomembnejši dejavniki za uspeh zdravljenja debelosti in kaj lahko na tem področju pričakujemo v bližnji prihodnosti.


Asist. mag. Matjaž Homšak, dr. med., s Klinike za pediatrijo UKC Maribor o astmi pri otrocih

Če je otrok živahen in dejaven, kašelj, ki nastopi v zimskem času in se vleče nekaj tednov, še ni razlog za preplah. Včasih ga je treba preprosto preboleti, poskusiti velja tudi kak babičin recept: ponuditi otroku nekaj več tekočine (čaj), umiriti njegov tempo in počakati. Astma je poseben problem, vendar je pri majhnih otrocih redko povezana z alergijami, zdravljenje pa je razmeroma uspešno, pravi pediater asist. mag. Matjaž Homšak, dr. med., z UKC Maribor. V pogovoru smo izvedeli, kako zdravniki odkrivajo astmo in kako v obdobju viroz astmatičnemu otroku olajšati težave z dihanjem.

Preprečevanje možganske kapi pri atrijski fibrilaciji

Pri atrijski fibrilaciji obstaja velika možnost za nastanek krvnih strdkov v srcu, saj se zaradi spremenjenega potovanja električnega impulza srčna preddvora ne krčita. Zato kri v njiju zastaja in se lahko začne strjevati. Strdki najpogosteje nastanejo v levem preddvoru. Del strdka se lahko odtrga in zaide v veliki krvni obtok – tedaj govorimo o emboliji, razlaga dr. Nina Vene, spec. interne medicine, s Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana. "Krvni strdek lahko zaide v katerokoli arterijo v telesu. Zaradi anatomije krvnih žil strdek razmeroma pogosto zanese v možganske arterije in bolnik doživi možgansko kap. Značilnost možganskih kapi ob atrijski fibrilaciji je, da so pogosto zelo obsežne; lahko se končajo s smrtjo ali pa vodijo v trajno invalidnost."

Hrana, ki prinaša uteho

Preizkušeni recept proti stresu
Ljudje se pogosto ne zavedamo, da je naše telo opremljeno z naravno lekarno, ki skrbi za brezhibno počutje in učinkovito premagovanje stresa. V težkih obdobjih naši možgani proizvajajo biokemikalije, kot so serotonin in kateholamini, ki nam omogočijo, da ostanemo mirni, budni, osredotočeni in celo dobre volje. Rafinirana hrana, kava, stradanje in preskakovanje obrokov ta naravni proces zavirajo; kar velja tudi za pomanjkanje nekaterih hranilnih snovi.







Svetlana Novak

Svetlana Novak diplomirana medicinska sestra

Postavi vprašanje

Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Postavi vprašanje

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Vsi Viva strokovnjaki