Slovenske vraže povezane s prazniki

  • NN
  • torek, 30. december 2014
(Foto: Dreamstime)

Da so nekdaj preprosti ljudje v marsikaj verjeli in svojo vero povezovali z nekaterimi šegami o božiču, je razvidno tudi iz verovanja slovenskega kmeta, da bo nesrečen vse leto, če ne bo imel na božični mizi tudi božičnega kruha.

Marsikje so nekdaj ljudje verjeli, da se lahko za božič vedežuje prihodnost. Sposobnost govora je dobila celo živina, zlasti opolnoči, ko je povedala marsikaj o prihodnosti v domači hiši in tudi o svoji prihodnosti.

V številnih slovenskih vaseh so nekdaj verovali, da bo tisti, katerega senca na steni nima glave, že prihodnje leto umrl.

Na Gorenjskem in menda tudi drugod po Sloveniji so na sveti večer metali čevelj prek rame proti vratom. Če se je čevelj postavil tako, da je bil obrnjen proti vratom, je to pomenilo, da bo v prihodnjem letu kdo odšel iz hiše, če pa se je obrnil navznoter, je pomenilo, da bo kdo v hišo prišel na novo.

Obstajala je tudi vrsta verovanj, kako lahko na sveti večer spoznaš čarovnice v vasi. Po eni od teorij, je bilo dovolj, da si je človek vsa oblačila oblekel narobe in tako oblečen stal pri polnočnici pred oltarjem. In ker čarovnice obračajo oltarju hrbet, naj bi jih po tem znamenju tudi prepoznal.

Marsikje po Sloveniji še danes verjamejo: Kdor zgodaj vstane na novega leta dan, ta bo zgodaj vstajal vse leto; kdor vstane pozno, bo vstajal pozno tudi vse leto.

Splošno slovenska je vraža, da če na novega leta dan srečaš žensko, posebno če je stara, to prinaša nesrečo.