60 % ljudi ima visok krvni tlak

  • NP
  • torek, 30. november 2010
(Foto: Jupiterimages)

Arterijska hipertenzija

Visok krvni tlak je škodljiv in ga je potrebno znižati. Je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčno-žilno, možgansko-žilno ter ledvično zbolevnost. Z uspešnim nadzorom (zdravljenjem) hipertenzije se smrtnost zaradi teh bolezni bistveno zmanjša. Arterijska hipertenzija (visok krvni tlak) je pogosta bolezen, ima jo okrog 60 % odraslih.

Gre za zvezno odvisnost med višino krvnega tlaka (KT) in srčno-žilnimi, možgansko-žilnimi ter ledvičnimi boleznimi. Z višanjem krvnega tlaka nad 110/70 mmHg se povečuje zbolevnost in umrljivost. Na osnovi raziskav je določena artbitrarna meja med normalnim in visokim krvnim tlakom, ki je 140/90 mmHg. Nad to mejo je nedvomno tveganje večje. Krvni tlak, ki je enak meji ali je višji, je visok krvni tlak, ki zahteva ukrepanje. Ta meja velja za vsa starostna obdobja, tudi za tiste, ki so stari 80 ali več let.

Cilj

Cilj zdravljenja je z nadzorom krvnega tlaka zmanjšati tveganje za možgansko kap, srčni infarkt, odpoved ledvic itd. in normalen krvni tlak. Pri nekaterih bolnikih, ki imajo morda pridružene bolezni, pa je potrebno doseči še nižji krvni tlak. O tem presoja  zdravnik. Pomembno je ugotoviti, kakšno je celotno tveganje in verjetnost, da bo posameznik s hipertenzijo v naslednjih desetih letih doživel možgansko kap, srčni infarkt ali kakšen drug zaplet. Zato je nujno poleg hipertenzije ugotoviti tudi morebitne druge dejavnike tveganja in jih odpraviti. Med njimi so najpomembnejši debelost, kajenje, telesna neaktivnost, povišane maščobe (holestrol) v krvi, sladkorna bolezen itd.

Merilniki

Merjenje krvnega tlaka z živosrebrnimi merilniki je metoda, ki jo uporabljamo že več kot sto let. Je povsem nenevarna in neboleča. Vse bolj se uporabljajo elektronski merilniki krvnega tlaka, ki merijo krvni tlak  na povsem nenevaren način, uporabljajo drugačen princip, vendar so tisti, ki so validirani,  povsem zanesljivi ter rezultati meritev primerljivi s standardom.


Ali lahko sami storimo kaj za znižanje krvnega tlaka?

Vsekakor! Osnova morda tudi kasnejšega ukrepanja z zdravili je zdrav način življenja. Sem sodi tudi ustrezna prehrana z omejitvijo soli. Po podatkih CINDI Slovenija zaužijemo do 13,5 g soli dnevno. Povsem dovolj pa bi bilo že 5-6 g soli dnevno. Ugotovljene so razlike med posameznimi pokrajinami v Sloveniji. Na zahodu pojedo najmanj soli, poraba se povečuje proti vzhodu države. Še največ soli zaužijemo v kruhu ter polpripravljeni hrani. Nacionalna kampanja o zmanjševanju uživanja soli - PREVEČ SOLI ŠKODI, ki jo vodita Ministrstvo za zdravje in Inštitut za varovanje zdravja, je ena od pomembnih poti k uspehu. Podatki po svetu (npr. Finska) kažejo, da se z voljo to da storiti, zmanjšanje soli v prehrano pa bistveno zniža povprečni krvni tlak v populaciji.  


Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Irma Kuhar

Irma Kuhar dr. med. spec. psihiatrije, psihoterapevtka, kognitivno vedenjska terapevtka

Zlatko Fras

dr. Zlatko Fras dr. med. spec. internist

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki