Evropski dan darovanja organov v Ljubljani in Murski Soboti

Danes je evropski dan darovanja organov in ob tej priložnosti bo v šestih evropskih državah, vključno s Slovenijo, celodnevno praznovanje v Ljubljani in Murski Soboti. V Ljubljani bodo slovesnosti potekale v parku Tivoli, kamor bo prišel tudi premier Borut Pahor, župan Zoran Janković pa bo v Tivoliju posadil drevo življenja. Vsi prisotni se bodo lahko udeležili teka ali hoje za življenje in radost, kot so ga poimenovali organizatorji.

V Sloveniji je transplantacijska dejavnost urejena s podrobno zakonodajo, ki velja že deset let in po uspehih, ki jih naša stroka dosega na področju presaditev, smo v samem evropskem vrhu. Največji uspehi so glede na evropsko povprečje na področju presaditev srca, kjer so v lanskem letu opravili kar 18 presaditev, kar je največ za posamezno leto doslej. Poleg tega so lani presadili tudi 43 ledvic in 18 jeter.

Kljub velikim strokovnim uspehom, kar se tiče uspešnosti vodenja pacientov pred presaditvijo, med njo in po njej, pa žal še vedno ostajajo nekateri problemi več kot pereči. Eden največjih je nesorazmerno nizko število bolnikov, ki čakajo na listah za presaditev. To je zlasti očitno pri bolnikih, ki čakajo na presaditev jeter in ledvic. Ta hip je na listi za presaditev ledvic 50 bolnikov, če primerjamo avstrijsko listo, bi moralo biti na slovenski na listi 200 bolnikov. Na dializi je ta hip 1400 bolnikov.

Kot pravi as. Valentin Sojar, abdominalni kirurg iz UKC Ljubljana, je velika težava v tem, ker veliko bolnikov, ki bi sicer bili ustrezni kandidati za presaditev organov, ostane neprepoznanih. To je potrdila tudi Mojca Lorenčič iz Društva ledvičnih bolnikov Slovenije. Povedala je, da v društvu že dolgo opažajo, da bolniki s kronično končno odpovedjo ledvic prihajajo na zdravljenje z dializo, ne da bi jih sploh kdorkoli seznanil z možnostjo presaditve ledvice kot ene od možnosti zdravljenja. To je še zlasti nerazumljivo, saj presaditev ledvice ne pomeni le višje kakovosti življenja za samega bolnika, ampak je tudi ekonomsko bistveno bolj upravičeno. Cena obravnave bolnika je višja od dializnega zdravljenja le v letu po presaditvi, nato pa je za 30 odstotkov nižja od dialize, pravi dr. Sojar. Kot je še povedala Lorenčičeva, bi bilo idealno, če do dialize sploh ne bi prišel noben bolnik, ampak bi bil pravočasno uvrščen na listo za presaditev.

Ključ do izboljšave razmer je tako v večji informiranosti in znanju tako bolnikov kot stroke.

Pri darovanju organov pa je seveda zelo pomembna tudi obveščenosti širše splošne javnosti. Samo ustrezno informirana javnost je pogoj za utečeno delovanje sistema darovanja. Kot pravita dr. Danica Avsec Letonja, direktorica zavoda Slovenijatransplant, ter Bernarda Logar Zakrajšek, psihologinja iz Slovenijatransplant, so ljudje na splošno zelo naklonjeni programom darovanja organov, saj ga več kot dve tretjini podpirata.

Slika naklonjenosti se sicer močno spremeni, ko je govor o tem, ali bi ljudje tudi sami darovali svoje organe po smrti. O tem je prepričana le še tretjina, štirje odstotki so odločno proti, ostali pa so neodločeni. Najpomembnejši razlogi, zaradi katerih so ljudje proti darovanju, so nepoznavanje sistema darovanja organov, strah pred morebitnimi zlorabami in trgovanja z organi ter religiozna prepričanja. Ljudje, ki so se sami opredelili za darovalce, pa to največkrat naredijo iz altruizma, ker želijo pomagati sočloveku in ker pravijo, da po smrti organov ne potrebujejo več.