Mleko – kaj je res in kaj je laž?

  • T.ko
  • sobota, 11. september 2010
Mleko – kaj je res in kaj je laž?
Mleko – kaj je res in kaj je laž? (Foto: Grega Žunič)

Ali je mleko zdravo ali ne? Je primerno samo za otroke, za starejše ljudi pa ne? Kaj je s primernostjo mleka z dodatki in tistega, ki ga kupimo na mlekomatih? V zadnjih nekaj letih je bilo o vlogi mleka v prehrani slišati številne nasprotujoče si informacije. V Sloveniji smo po porabi mleka in mlečnih izdelkov pod evropskim povprečjem, zato je Gospodarsko interesno združenje (GIZ) mlekarstva 8. septembra pripravilo okroglo mizo o tem, kaj je res, ko gre za mleko, in kaj laž. Z okroglo mizo se je začela že druga dveletna nacionalna kampanja generične promocije mlečnih izdelkov pod naslovom Mleko krepi.

Mleko je zdravo, je v uvodu poudarila dr. Irena Rogelj z Biotehniške fakultete, ki mleko preučuje že skoraj tri desetletja. To živilo je bilo in je še naprej nepogrešljiv sestavni del zdrave in uravnotežene prehrane – ne le zaradi svojih sestavin, ki so iste pri mleku vseh sesalcev, pač pa predvsem zaradi razmerja med njimi. Prav od tega je odvisno, kako organizem izkoristi hranilne snovi v mleku, predvsem vitamin D, ki omogoča večjo razpoložljivost kalcija za kosti.

Po besedah klinične dietetičarke Andreje Čampa Širca je mleko zelo zdravo, razen če s količino močno pretiravamo in v primeru alergije na mleko. Ta se pojavi pri dveh do treh odstotkih otrok, vendar pri več kot polovici tovrstne alergije izzvenijo. Po priporočilih zdrave prehrane naj bi otroci uživali po pol litra mleka na dan ter pojedli od enega do dva mlečna izdelka. "Otrokom do vstopa v šolo ne ponujamo manj mastnega mleka," je poudarila. Zdrava količina za odrasle je približno 4 dcl mleka, jogurta ali kislega mleka, 6 žlic skute ali 50 g sira."

Je posneto mleko bolj zdravo kot polnovredno? Strokovnjaki so prepričani, da ne, sploh če ga ne popijete veliko, denimo kozarec mleka na dan. Odločitev o tem, kakšno mleko natočiti v kozarec, je torej odvisna od količine in tudi od posameznikove telesne dejavnosti. "Mleko ni mastno živilo, saj 3,5 odstotka maščobe ni veliko, poleg tega mlečna maščoba vsebuje veliko zdravju koristnih snovi. Za primerjavo: kuhane piščančje prsi vsebujejo približno 2,8 odstotka maščobe. Res pa je, da v mleku prevladujejo nasičene maščobne kisline, ki imajo v velikih količinah tudi škodljiv učinek," pravi dr. Irena Rogelj.

Na vprašanje o mleku iz mlekomatov strokovnjaki odgovarjajo, da gre za surovo mleko, kar pomeni, da ga je treba pred uporabo prekuhati, saj v nasprotnem obstaja večje tveganje, da se bomo z domačim mlekom okužili. "S pasterizacijo (nekajsekundna toplotna obdelava pri 45 stopinjah Celzija), ki jo uporablja industrija, se ohrani vrednost živila, zagotovljena je varnost izdelka in poskrbljeno, da se morebitne patogene bakterije iz mleka ne prenašajo naprej."

O mleku, obogatenem z vitamini in drugimi snovmi, je dr. Rogelj povedala, da je vse, kar dodajajo mleku, v telesu slabše izkoristljivo. "Sama uživam navaden jogurt, ne pa takšnega, v katerem mi namesto maščobe podtaknejo škrob. Žal je osnovnih živil čedalje manj – pogrešam čiste izdelke. Osnovna živila naj ostanejo osnovna," je poudarila dr. Rogelj.

O ponaredkih mleka ni mogoče govoriti, problematična oziroma zavajajoča pa je poimenovanje nekaterih napitkov za mleko (sojino, riževo, kvinojino mleko), do česar prihaja zato, ker mleko med ljudmi uživa sloves zdravega živila. Čeprav je bela tekočina, ki jo pridobijo iz soje, po količini beljakovin enakovredna mleku, to ne velja za sestavo aminokislin, ki določa hranilno vrednost.

Ko gre za uživanje mleka pri starejših, ki potrebujejo kalcij za močne kosti, obenem pa težje prebavljajo laktozo, je dr. Rogelj pojasnila, da so zanje veliko primernejši fermentirani izdelki, ki vsebujejo bakterije za spodbujanje delovanja črevesne mikroflore, kot so jogurt, kislo mleko, kefir in sir, saj vsebujejo manj laktoze, vendar so dobra osnova za tvorjenje vitamina D in vsebujejo cel spekter mineralov.

Po podatkih Statističnega urada in GIZ mlekarstva Slovenci zaužijemo povprečno 61 l mleka, 18 kg jogurta, 15 kg sira in skute ter kilogram masla na leto, kar nas uvršča pod evropsko povprečje. Po besedah predsednice Ivanke Valjavec zato namerava GIZ mlekarstva Slovenije s kampanjo Mleko krepi spodbujati potrošnike k razmišljanju, da je mleko sestavni del vsakodnevne uravnotežene prehrane, ne pa nekaj, čemur bi se bilo treba izogibati.


Galerija

Mleko – kaj je res in kaj je laž? Grega Žunič

dr. Irena Rogelj, Biotehniška fakulteta Grega Žunič

dr. Irena Rogelj, Biotehniška fakulteta Grega Žunič

Andreja Čampa Širca Grega Žunič

Alenka Mirt Iskra Grega Žunič

Marko Hočevar

prof. dr. Marko Hočevar dr. med. spec. splošne in onkološke kirurgije

Postavi vprašanje

Zarja Đotišini

Zarja Đotišini indijska astrologija

Vsi Viva strokovnjaki