Seksualna odvisnost – so krivi možgani?

Osebam, ki trpijo za seksualno odvisnostjo oziroma prisilnim seksualnim vedenjem, pogosto ne uspe trajno spremeniti svojega vedenja, čeprav so njegove posledice škodljive. Znanstvenike je zanimalo, ali ima to dejstvo tudi biološko osnovo.

Medialni čelni korteks (mPFC) je del možganov, ki sodeluje pri sprejemanju odločitev, vpliva na prožnost vedenja in je dokazano potencialni posrednik pri vedenjskih motnjah. V novi študiji so znanstveniki s poskusi na podganah ugotavljali, ali mPEC prispeva k motnjam seksualnega vedenja, povezanim s škodljivimi posledicami. Odkrili so, da imajo rašče (lezije) na mPFC za posledico prisilno seksualno vedenje, niso pa vplivale na uspešnost pri spolnosti oziroma na učenje, povezano z nagrado oziroma neprijetnimi dražljaji. To kaže, da za normalno seksualno vedenje ni potreben v celoti funkcionalen mPFC.

Izsledki študije podpirajo hipotezo, da mPFC uravnava končno podobo vedenjske motnje, povezane s seksualnim vedenjem s škodljivimi posledicami. Živali z raščami na mPFC so se najpogosteje spuščale v takšne odnose, saj se niso zmogle odzivati ne na nagrado in ne na neprijetne dražljaje.

Vsi ti podatki nakazujejo okvirno vlogo mPFC pri uravnavanju prisilnega zahtevanja nagrade, kar bi utegnilo prispevati k boljšemu razumevanju splošne patologije, ki je osnova za moten nadzor nad impulzivnostjo.

Za prisilno seksualno vedenje je značilna visoka stopnja smrtnosti zaradi posledic duševnih motenj, ki segajo od odvisnosti od psihotropnih snovi do motenj razpoloženja. Najnovejša študija navaja k sklepu, da moteno delovanje mPFC utegne prispevati k sprejemanju seksualno tveganih odločitev oziroma k prisilnemu seksualnemu vedenju. Čeprav so izsledki študije nadvse zanimivi, še vedno ni možno zanesljivo trditi, ali ti sklepi veljajo tudi za človeka.