Ukrepi za zmanjšanje odvisnosti od nafte naj bodo skrbno premišljeni

  • NP
  • sreda, 09. junij 2010
(Foto: Jupiterimages)

»Če svet ne bo sprejel usklajenih ukrepov za čim manj boleč in stabilen prehod v svet brez nafte, lahko že v bližnji prihodnosti pride do velikih napetosti in celo katastrofičnega scenarija z vojno velikih razsežnosti, uničenjem in bedo,« je na razvojnem forumu z naslovom Vzpon in padec odvisnosti od nafte poudaril častni predsednik Slovenskega E-Foruma dr. Mihael G. Tomšič. Tokratni forum, ki je potekal 1. junija v Centru Evropa v Ljubljani v okviru  projekta Plan B za Slovenijo, pobuda za trajnostni razvoj, je pripravila Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Leto 2015 – konec lahko dostopne in poceni nafte
Dr. Tomišč je v svoji razpravi »Hubbertova hipoteza o koncu nafte: kaj nam pove in česa ne« izpostavil, da so sedanja dogajanja potrdila Hubbertovo hipotezo o nujnem zmanjševanju pridobivanja konvencionalne nafte okoli leta 2000 ali vsaj do leta 2015. Podaljšanje pridobivanja nafte je možno za kratek čas le z izrabljanjem nekonvencionalnih virov, kot so težka nafta, katranski peski in oljni skrilavci. Možno je tudi pridobivanje tekočih goriv iz zemeljskega plina, premoga in biomase. Zato leto 2015 ni leto konca nafte. »Je pa konec obdobja lahko dostopne in poceni nafte, kar bo odločilno vplivalo na naše življenje in številne sektorje gospodarstva: promet, kmetijstvo, kemijska in druga industrija,« je poudaril dr. Tomšič. Svet ima po njegovih besedah dve možnosti: katastrofični scenarij z vojnami, gospodarsko depresijo in sovraštvom, ali pa scenarij skladnega in trajnostnega razvoja – ta prinaša zavestne in sporazumne spremembe. Kot najbolj učinkovito preventivo dr. Tomšič vidi višje obdavčenje energentov.

Promet potrebuje pametne rešitve
V Sloveniji predstavlja poraba tekočih goriv 37 odstotkov porabe primarne energije. Kot je na forumu pojasnil vodja Centra za energetsko učinkovitost na Inštitutu Jožef Stefan mag. Stane Merše, projekcije za prihodnost sicer napovedujejo znižanje tega deleža, vendar naj bi bil še vedno okoli 30-odstoten. Kot ključni področji mag. Merše vidi promet in gospodinjstva oziroma ogrevanje v gospodinjstvih. V slednjih je možno po njegovih besedah s sistematičnimi ukrepi znižati porabo energije (sanacija stavb, kakovostna nizkoenergijska gradnja), medtem ko je dogajanje na področju prometa zelo negotovo. »Promet je ključni sektor, kjer bo treba v prihodnosti najti pametne rešitve,« je poudaril mag. Stane Merše. 

Električna vozila konkurenčna šele leta 2020
Direktor podjetja Elaphe mag. Gorazd Lampič je v svoji razpravi »Pomen trendov na področju fosilnih virov energije za nove tehnologije na področju prometa« predstavil izračun, po katerem bo proti koncu tega stoletja na svetu toliko avtomobilov kot prebivalcev. To seveda pomeni tudi bistveno rast izpustov toplogrednih plinov. Po Lampičevih besedah se emisije znižajo z uporabo elektičnih vozil, hibridnih vozil ali vozil na vodik. »Vendar,« je opozoril Lampič, »potrebujemo obnovljive vire energije, iz katerih bomo dobili energente za takšna vozila.« Kot je napovedal, bodo električna vozila cenovno povsem konkurenčna motornim okoli leta 2020. Dodal je še, da v podjetju Oprema Ravne trenutno nastaja prvo električno vozilo, ki bo v celoti izdelano v Sloveniji.

Potencial fosilnih goriv je končen!
Predstojnik Oddelka za kmetijsko tehniko na Kmetijskem inštitutu Slovenije, dr. Viktor Jejčič, se je osredotočil predvsem na prednosti uporabe biodizla, bioplina in rastlinskih olj v kmetijski proizvodnji. Poudaril je, da brez kmetijske mehanizacije ni proizvodnje hrane. V Sloveniji so izračunane emisije ogljikovega dioksida iz uporabe oljne ogrščice 24 gramov CO2/MJ, kar je pod mejo evropske direktive – ta določa izpuste 30 gramov CO2. Trenutno
lahko v Sloveniji izdelamo od 8 do 12 tisoč ton olja na leto. Trenutna moč bioplinskih naprav v Sloveniji pa je 13,8 megavatov. Kmetijstvo lahko po besedah dr. Jejčiča izrablja vse vrste obnovljivih virov: biomaso, solarno energijo, fotovoltaiko, vodno energijo ipd. »Potencial biogoriv je res omejen, a potencial fosilnih goriv je končen,« je svojo razpravo zaključil dr. Jejčič.

Več na spletni strani Plana B za Slovenijo: planbzaslovenijo