Ohranimo čebele za boljši jutri

(Foto: Grega Žunič)

Že Albert Einstein je opozarjal: če bodo izginile čebele, jim bo kmalu sledilo še človeštvo. Zato velja pozorno prisluhniti opozorilom Čebelarske zveze Slovenije, ki svari, da je položaj slovenskega čebelarstva tako resen, da brez prepoznavanja vzrokov za umiranje čebel in nujnega ukrepanja utegne celo zamreti. Potem ko je čebelarjem po katastrofalnem letu 2008 uspelo obnoviti del rojev, so pozimi izgubili več kot 23 odstotkov čebeljih družin, kar pomeni, da je propadlo več kot 30 tisoč od dobrih 150 tisoč čebeljih družin. Poleg tega utegnejo čebelarji zaradi slabega majskega vremena izgubiti še velik del letošnjega pridelka. "Pridelovalna sezona se bliža koncu in že zdaj je jasno, da bo medu letos manj. Zaradi tolikšnega števila deževnih dni sredi glavne sezone čebelje paše namesto medu točimo solze," je na konferenci Čebelarske zveze Slovenije na Brdu pri Kranju povedal njen predsednik Boštjan Noč.

Slovenski čebelarji natočijo od 2000 do 2500 ton visokokakovostnega medu na leto, glavna sezona čebelje paše pa je maja in junija. Cvetenje akacij se že končuje, zato bi nadaljnje slabo vreme lahko povzročilo, da tega sortnega medu letos v Sloveniji ne bo. Raziskave Nacionalnega inštituta za biologijo so potrdile podobno izgubo kot pred dvema letoma, ki je najbolj prizadela obalno-kraško, goriško in ljubljansko regijo. Na inštitutu so še ugotovili, da na izgubo čebeljih družin najbolj vplivajo nadmorska višina, bližina intenzivnega kmetijstva in pogostnost zatiralnih ukrepov proti varojam, je povedala Jasna Kralj.

Čebelam se dogaja enako kot človeku, le da prej, je opozorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Podnebne spremembe, za katere je kriv človek, čebele ogrožajo večkratno. Vplivajo na spremembo fiziologije in obnašanja živali, spreminjajo čas cvetenja (letos so akacije po dolgi zimi zacvetele veliko prej kot sicer), vplivajo na cikle čebeljih zajedavcev, pa tudi na položaj čebelarjev.

Zanemarjanje čebel se nam utegne hudo maščevati – od čebelarstva je namreč v veliki meri odvisna pridelava hrane, saj je več kot 80 odstotkov rastlinskih vrst odvisnih od opraševanja, ki ga opravijo čebele. Čebele so poleg tega vir odlične, varne in zdrave prehrane. Propadanje čebel zato pomeni tudi uničevanje naravnega okolja. Sodobno kmetijstvo, intenzivno urejanje vrtov in pogosto nizko košenje domačih trat namreč ogrožajo obstoj teh pridnih krilatih delavk.

Zaradi vsega tega bodo čebelarji ob prazniku slovenskega čebelarstva, 22. maju, ki ga bodo zaznamovali v Velenju, začeli kampanjo za ohranitev čebel, s katero nameravajo zajeti čim širši krog prebivalstva – tudi osnovnošolce, za katere bodo razpisali poseben natečaj. O ohranitvi čebel bodo razpravljali tudi na mednarodnem Forumu, ki bo ob podpori Svetovne čebelarske organizacije Apimondie in pod pokroviteljstvom družbe Medex potekal konec septembra v Ljubljani. Udeleženci bodo osrednjo pozornost namenili določanju kakovosti čebeljih izdelkov in apiterapiji oziroma vedi o uporabi čebeljih izdelkov za izboljšanje počutja in zdravja ljudi ter hitrejše okrevanje po bolezni. Čebelji pridelki, kot so med, cvetni prah, matični mleček in propolis namreč ugodno delujejo na več kot 500 različnih bolezenskih stanj in težav. So del neizmernega bogastva narave in jih uporabljamo take, kot so, ne da bi jim kar koli dali ali odvzeli.

Vse te prednosti bomo lahko v preventivne in zdravstvene namene izkoristili le, če bomo znali čebelo zaščititi in ji pomagali, da preživi.  

Galerija

Grega Žunič

Grega Žunič

Dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška Fakulteta Grega Žunič

Dr. Franc Grošelj, predsednik komisije za apiterapijo pri Čebelarski zvezi Slovenije Grega Žunič

Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije Grega Žunič

Dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška Fakulteta Grega Žunič

Dr. Jasna Kralj, Nacionalni biološki inštitut Grega Žunič