Gibanje podaljšuje življenje

Ljudje, ki ne glede na svoja leta ostajajo vsaj zmerno dejavni, bodo verjetno živeli dlje od tistih, ki ne skrbijo za ustrezno gibanje, kaže raziskava novozelandske skupine. Na vzorcu skoraj 4000 odraslih oseb so ugotovili, da je pri 20 % tistih, ki so najmanj telesno dejavni, tveganje za smrt v prihodnjih devetih letih dvakrat večje v primerjavi z istim odstotkom tistih, ki so glede na stopnjo fizične pripravljenosti v naslednji skupini.

V  raziskavi so upoštevali tudi dejavnike, kot so debelost, povišan tlak in sladkorna bolezen. Rezultati so pokazali, da sedeč način življenja, predvsem razlike v srčno-žilnih dejavnikih tveganja in letnici rojstva, predstavlja dvakrat večjo smrtnost med telesno najbolj nedejavnimi posamezniki v primerjavi s tistimi, ki se le malo več gibljejo od njih. Kar dve tretjini najmanj dejavnih ljudi nista izpolnjevali niti priporočenega minimuma fizične dejavnosti, kar pomeni najmanj 30 minut zmernega gibanja (na primer hitre hoje) vsaj petkrat tedensko.

V študiji je sodelovalo 4384 oseb srednjih let ali starejših, katerih telesno pripravljenost so testirali na tekočem traku med letoma 1986 in 2006. Vse so potem spremljali povprečno devet let. Ko so osebe razdelili v pet skupin glede na stopnjo pripravljenosti, se je pokazalo, da je v skupini, ki je bila najmanj dejavna, kar četrtina umrla med trajanjem raziskave, medtem ko je v naslednji skupini v tem času umrlo 13 % ljudi, med telesno najbolj pripravljenimi pa samo šest odstotkov ljudi.

Zanimivo je tudi, da so med ljudmi iz vseh skupin ugotovili manjše razlike v telesni dejavnosti skozi vse življenje, medtem ko so bile razlike večje v zadnjih letih pred začetkom raziskave. Ker telesna dejavnost ponuja zaščito, jo je treba redno vzdrževati skozi vse življenje. Prav tako je pomembno, da so dejavni vsi, tako tisti, ki trpijo zaradi debelosti, visokega pritiska in holesterola, kot vitki posamezniki, katerih splošno zdravstveno stanje je dobro.