Pretežno sedeč življenjski slog in spremembe prehranjevalnih navad povzročajo naraščanje deleža pretežkih otrok in mladostnikov v Sloveniji. Klinične in epidemiološke študije kažejo, da na debelost – poleg genetske nagnjenosti – najbolj vplivata kalorično neustrezna hrana in pomanjkanje telesne dejavnosti. Otroci, ki so debeli že v otroštvu, so v 77 odstotkih primerov debeli tudi v odrasli dobi. Po novem poročilu, objavljanjem v reviji za bolezni v otroštvu, bi bilo treba spremeniti priporočila v zvezi s telesno dejavnostjo otrok. Do tega dognanja so znanstveniki prišli s spremljanjem večjega števila otrok od rojstva do petega leta starosti. Vsak otrok je nosil napravico, ki je čez teden spremljala njegovo telesno dejavnost. Znanstveniki so poleg teže spremljali še druge dejavnike, kot so krvni tlak, maščobe v krvi in inzulinska odpornost. Ta merila so izbrali zato, ker napovedujejo morebitni razvoj srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni v odrasli dobi.

Priporočila za preprečevanje debelosti in z njo povezanih bolezni obsegajo pravilno prehrano in telesno dejavnost zmerne intenzivnosti, ki jo je treba izvajati vsak dan vsaj po eno uro. Po tej raziskavi so otroci telovadili od 10 do 90 minut na dan, samo 11 odstotkov deklic in 42 odstotkov dečkov pa je vadilo v skladu s priporočili. Zanimivo je, da med otroki, ki so se držali priporočil, in tistimi, ki se jih niso, ni bilo pomembne razlike v indeksu telesne mase (ITM), opazili pa so razliko v drugih parametrih, saj so bili ti boljši pri otrocih, ki so več telovadili.

Raziskava je pokazala, da imajo otroci, ki redno telovadijo, boljše presnovne izvide, to pa je povezano z boljšo napovedjo, ko gre srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen v odrasli dobi, pa čeprav niso zaznali sprememb v ITM. Deklice na splošno telovadijo manj od dečkov. Samo majhen delež otrok se drži omenjenih priporočil glede telovadbe, vsekakor pa je zelo pomemben kazalnik tudi prehrana, vendar je omenjena raziskava ne omenja.