V majski številki revije Viva, Medicina & ljudje preberite:

  • ponedeljek, 17. maj 2021
Viva, Medicina & ljudje; št. 328, maj 2021
Viva, Medicina & ljudje; št. 328, maj 2021

Viva, Medicina & ljudje; št. 328, maj 2021

Majska številka revije Viva, Medicina & ljudje vam prinaša mnogo zanimivega branja – na pragu poletja vam med drugim pojasnjujemo vlogo in pomen vitamina D v imunskem sistemu in vas opozarjamo na kožne spremembe, ki jih ne smete spregledati in ob katerih morate čim prej ukrepati, poudarjamo, zakaj je pomembno, da ohranimo vodo res čisto, ter vas poučimo, kako ravnati, če na primer vaš otrok zaužije ploščato baterijo.

IZ VSEBINE:


Dr. Tristan Rigler: Ena najhujših kazni je izoliranost

»Otroci in mladostniki so v tej pandemiji potegnili kratko,« pravi dr. Tristan Rigler, klinični psiholog z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. V intervjuju, ki smo ga objavili v majski številki revije Viva, Medicina in ljudje, je poudaril, da je za ljudi ena najhujših kazni prav izoliranost, ki pa je v teh časih (na žalost) za marsikoga postala nekaj samoumevnega.


Zaradi slabega duševnega zdravja ljudi lahko pričakujemo velike težave tudi v podjetjih

Vse slabše duševno stanje se bo ljudi izrazilo na vseh področjih družbenega življenja, tudi v gospodarstvu, kjer lahko pričakujemo dolgotrajne bolniške odsotnosti in naraščanje invalidnosti zlasti tretje kategorije. Lahko si mislimo, kaj dolgoročno to pomeni za blaginjo naše države …


Izgubili smo občutek smisla življenja

Kot pravi Katja Ujčič, je največje darilo, ki ga lahko prejmemo, občutek, da smo rojeni s poslanstvom in da ima naše življenje namen. Če si nečesa zares želimo, bo pot do cilja morda dolga in vijugasta, včasih bomo zgrešili kakšen odcep, a na koncu bomo prispeli točno tja, kamor smo hoteli. Samo voljo, moč in odločnost potrebujemo, pa veliko empatije in sočutja do tistih, ki jih srečamo na poti, a niso namenjeni tja kot mi. Čas za spremembe, ki si jih želimo, je vedno pravi!


Dolgo življenje rakavih celic Henriette Lacks

Ime ji je bilo Henrietta Lacks, v znanosti so ji nadeli preprosto šifro HeLa. Zakaj? Njene rakave celice, znane kot celice HeLa, so postale podlaga za številne znanstvene raziskave. Sprva skrivnostna imetnica rakavih celic je tako postala po svoje nesmrtna, saj so njene celice preživele do danes in postale vroče blago v farmacevtski in biotehnični industriji. Med drugim so omogočile razvoj cepiva proti otroški paralizi, razvoj kloniranja, genskih raziskav in drugega.

Kako si pomagati, če delate v toksičnem okolju

Na žalost je za marsikoga odhod na delo prava muka, in sicer predvsem zaradi odnosov, ki vladajo v delovnem okolju. A čeprav imajo občutek, da so ujeti in da ne morejo spremeniti ničesar, to ne drži. Tudi v takih razmerah lahko za boljše počutje veliko naredimo sami.

Kje je meja med ljubeznijo in kontrolo?

Tanka meja med tem, ali je nekdo pozoren ali nadzirajoč, je lahko zelo zamegljena, in ker smo tako lačni in žejni te pozornosti, je ne prepoznamo pravi čas. Posesivnost se zgodi postopoma, začne se kot pozornost in relativno hitro postane zahteva. Sprva vas partner ali partnerka prijazno pobere po službi, sčasoma pa ne smete več sami odhajati iz službe brez njegove ali njene vednosti.

Motnje hranjenja: V kletki slabe samopodobe

Motnje hranjenja so kronične duševne motnje, ki se na zunaj kažejo s simptomi, kot so prenajedanje, bruhanje, stradanje, pretirana telesna dejavnost, zloraba odvajal, diuretikov ali obsedenost z zdravo, biološko in neoporečno hrano. Navznoter pa gre za globoko čustveno stisko, ki jo posameznik rešuje s simptomi, vezanimi na hrano. Zdravljenje motenj hranjenja je pomembno, saj človek v takem stanju živi z močnimi čustvenimi bolečinami. Hitrih rešitev ni.

Smiselno je povezovanje in skupno reševanje težav

Značilnost redkih bolezni je, kot že njihovo ime pove, da so redke, kar pomeni, da je bolnikov s posamezno boleznijo malo. Toda takšnih bolezni je veliko – po strokovnih ocenah od šest do osem tisoč –, zato je veliko tudi skupno število bolnikov, ki se z njimi spopadajo. Da bi se bolniki organizirali v društva po posameznih boleznih, je tako rekoč nemogoče, zato je smiselno reševanje njihovih težav organizirati po drugačni poti, meni dr. Nejc Jelen, predsednik Društva Viljem Julijan.

Pojavnost in oblike atopijskega dermatitisa

Atopijski dermatitis je kronična kožna bolezen, za katero so značilni suha koža, srbež in znižana kakovost življenja. Pojavnost bolezni narašča; v razvitem svetu prizadene približno 20 odstotkov otrok in od dva do deset odstotkov odraslih.









Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Marko Hočevar

prof. dr. Marko Hočevar dr. med. spec. splošne in onkološke kirurgije

Postavi vprašanje

Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki