Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi

Glavna novost zakona o dolgotrajni oskrbi je v oskrbi na domu, ki bo starostnikom omogočila, da čim dlje ostanejo doma.
Glavna novost zakona o dolgotrajni oskrbi je v oskrbi na domu, ki bo starostnikom omogočila, da čim dlje ostanejo doma. (Foto: Shutterstock)

Od konca avgusta je v javni obravnavi predlog dolgo pričakovanega zakona o dolgotrajni oskrbi, kar je eno izmed področij, ki v okviru socialnih politik gospodarsko razvitih držav v zadnjih letih postaja vse pomembnejše. Razlog je predvsem v staranju prebivalstva in naraščajočem deležu starejše populacije, ki potrebuje pomoč v vsakodnevnem življenju.

Predlog zakona omogoča povezovanje sistema socialnega varstva, zdravstva in dolgotrajne oskrbe z namenom celostne oskrbe uporabnika, zato povezuje vse sisteme, med katerimi bodo uporabniki lahko prehajali glede na svoje potrebe. Posameznik bo denimo lahko uporabil storitve na domu ali v ustanovi. Novi zakon naj bi omogočil, da bodo uporabniki ne glede na svoj socialno-eko­nomski status in status svoje družine prejeli storitve, ki jih potrebujejo in ki bodo v celoti financirane iz javnih virov – iz novega obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Zakon želi ustvariti celosten sistem z eno vstopno točko, v katerega bodo povezane vse strokovne službe na tem področju. Glavna novost je v oskrbi na domu, ki bo starostnikom omogočila, da čim dlje ostanejo doma. Zato bo olajšan dostop do negovalnih služb, uporabniki storitev na domu pa bodo v dostopu do pravic izenačeni z uporabniki domov starejših občanov. Oskrba na domu bo integrirana, storitve pa naj bi se prilagajale uporabniku.

Če ni več mogoče, da starostnik ostane doma, pa jim želi novi zakon omogočiti dostojno bivanje v ustanovah. Tako zakon predvideva tri vrste domov starejših občanov: bivalni dom, oskrbni dom in negovalni dom. Ti se bodo razlikovali glede na potrebe in želje posameznika. Tako bi tisti, ki potrebujejo dolgotrajno nego in več zdravstvene oskrbe, z novim zakonom dobili možnost, da so oskrbovani v negovalnih domovih.

Vlada je ob tem razpisala koncesije za tisoč postelj, z izgradnjo petih domov ter dokončanjem gradnje še dveh in koncesionarskimi domovi pa bi moralo biti dovolj postelj za vse, ki jih resnično potrebujejo. Ker bo olajšan dostop do storitev na domu, s centralnim sistemom prijave pa se bo zmanjšalo tudi število prijav »na rezervo«, bo manj ljudi potrebovalo oskrbo v domovih.

Novi zakon o dolgotrajni oskrbi naj bi zmanjšal tudi obremenitev družine, saj so v Sloveniji otroci kot preživninski zavezanci še vedno zakonsko zavezani, da doplačujejo storitve za svoje starše, ki tega sami ne zmorejo. To lahko v družinah ustvarja stiske in neti spore. Obremenjena je predvsem tako imenovana sendvič generacija, ki mora hkrati skrbeti za svoje otroke in starše.

Za zagotovitev pravic iz predloga zakona se iz obstoječih javnih virov prenese 305,22 milijona evrov, dodatno pa je treba zbrati 335,85 milijona evrov. Tako predlog zakona predvideva stoodstotno kritje pravic dolgotrajne oskrbe iz novega obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo bi znašala 1,47 odstotka, za 0,4 odstotne točke pa bi se znižala prispevna stopnja obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako bi posameznik z minimalno plačo na mesec prispeval 11 evrov, enak delež tudi njegov delodajalec, oseba s povprečno plačo pa dodatnih 21 evrov. Za upokojence bi se prispevek pokrival iz sredstev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v znesku sedem evrov.

Javna razprava o zakonu bo trajala do 5. oktobra, odvisno od pripomb pa jo bodo lahko tudi podaljšali.
Vesna Kaloh

Vesna Kaloh dr. dent. spec. čeljustne in zobne ortopedije

Postavi vprašanje

Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. družinske medicine

Vsi Viva strokovnjaki