Motnje hranjenja si ne morejo privoščiti, da bi čakale

  • torek, 02. junij 2020

Po vsem svetu trpi za motnjami hranjenja več kot 70 milijonov ljudi. Med vsemi duševnimi motnjami imajo najvišjo stopnjo smrtnosti, a po drugi strani, če jih pravočasno in pravilno zdravimo, veliko možnost popolnega okrevanja.
Po vsem svetu trpi za motnjami hranjenja več kot 70 milijonov ljudi. Med vsemi duševnimi motnjami imajo najvišjo stopnjo smrtnosti, a po drugi strani, če jih pravočasno in pravilno zdravimo, veliko možnost popolnega okrevanja. (Foto: Shutterstock)

2. junija vsako leto obeležujemo svetovni dan akcij ozaveščanja o motnjah hranjenja. Gre za skupinsko akcijo združenja aktivistov po celem svetu, v okviru katere si prizadevajo za ozaveščanje širše javnosti o problematiki motenj hranjenja, ki so zunanji izraz globoke duševne in čustvene vznemirjenosti ter nesprejemanja samega sebe

Oseba, ki trpi zaradi motenj hranjenja, izraža svoje čustvene težave s spremenjenim odnosom do hrane in hranjenja. Med motnje hranjenja uvrščamo: anoreksijo nervozo, bulimijo nervozo in kompulzivno prenajedanje.

Letos je osrednja tema ozaveščanja »Motnje hranjenja si ne morejo privoščiti, da bi čakale.« oziroma v angleščini »Eating disorders: can’t afford to wait.« Letošnja tematika se nanaša predvsem na dejstvo, da so motnje hranjenja še kako prisotne v naši družbi, sploh med mladostniki in mladimi odraslimi, ne zaobidejo pa niti otrok, odraslih in starejših. Ponavadi se razvijajo dalj časa in dalj časa vztrajajo pri posamezniku, preden le- ta ali njihovi bližnji poiščejo pomoč.

Z letošnjo akcijo ozaveščanja se želi vzpodbuditi osebe, ki trpijo zaradi motenj hranjenja, njihove bližnje in strokovnjake, ki se kakorkoli srečujejo s problematiko motenj hranjenja, da je potrebno odreagirati takoj, saj dalj časa kot čakamo z iskanjem strokovne pomoči za osebe z motnjami hranjenja, bolj se ta duševna motnja poglablja in okrepljuje ter postaja težje ozdravljiva.

Zakaj motnje hranjenja ne morejo več čakati? Ker po podatkih po vsem svetu trpi za motnjami hranjenja več kot 70 milijonov ljudi in imajo med vsemi duševnimi motnjami najvišjo stopnjo smrtnosti, a po drugi strani, če jih pravočasno in pravilno zdravimo, veliko možnost popolnega okrevanja.

Motnje hranjenja in Covid-19

Strokovni delavci letošnje leto še posebej poudarjajo stiske ljudi z motnjami hranjenja v luči koronavirusa in pandemije, ki so jih opazili pri svojih klientih tekom epidemije in izolacije. Osebe, ki trpijo zaradi motenj hranjenja imajo velikokrat obsesivno – kompulzivne misli in tudi vedenja, ki se nanašajo na proces hranjenja in priprave hrane, razmišljanja o hrani in štetje kalorij, razmišljanje o svojem telesnem videzu.

V času izolacije so se prav ta vedenja in misli lahko pri teh ljudeh močno okrepili, saj je bilo veliko časa in priložnosti za razmišljanja o hrani in kalorijah, za brskanje po spletu o vseh mogočih informacijah, povezanih s prehrano in telesnim videzom.

Zaradi novonastale situacije koronavirusa, smo in še hodimo v trgovino redkeje in takrat ko gremo, opravimo večji nakup. Posledično imamo doma večjo količino hrane kot ponavadi, kar je za osebe z motnjami hranjenja lahko še dodaten dejavnik tveganja za poslabšanje.

Poleg tega je pri osebah, ki trpijo zaradi motenj hranjenja, velikokrat pridružena še tesnoba, anksioznost ali depresivnost, in prav v obdobju socialne izolacije se te motnje lahko še poglabljajo.

Sicer je stroga izolacija za nami, vendar je ostal psihološki občutek negotovosti, strokovnjaki napovedujejo drugi val in svarijo pred tesnimi socialnimi stiki in možnostjo okužb v jesenskih/zimskih mesecih. Vse to lahko povečuje občutek tesnobe, kar lahko slabo vpliva na osebe z motnjami hranjenja, ki so nagnjene k anksioznosti. Osebe z motnjami hranjenja so namreč zelo občutljive na stres, negotovost in vse vrste sprememb, ki se trenutno dogajajo zaradi epidemije COVID-19.


Kam po pomoč


Če se vi ali nekdo, ki ga poznate, spopada z motnjo hranjenja, se lahko po pomoč obrnete na asis. dr. Karin Sernec, dr. med., psihiatrinjo in psihoterapevtko, ki na vprašanja odgovarja na našem portalu: Strokovnjaki/Podrobnosti/52/Karin-Sernec

Po pomoč pa se lahko obrnete tudi na Inštitut Mea Vita, po telefonu: 051 228 010 ali obiščete njihovo spletno stran www.meavita.si

Senta Frol

asist. Senta Frol dr. med., spec. nevrologije spec. nevrologije

Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Vsi Viva strokovnjaki