Rdeči alarm za uporabo antibiotikov

  • UR
  • sreda, 19. junij 2019
Če uporabe antibiotikov ne bomo občutno zmanjšali, bo do leta 2050 na svetu letno zaradi okužb, ki jih povzročajo odporne bakterije, umrlo več kot deset milijonov ljudi.
Če uporabe antibiotikov ne bomo občutno zmanjšali, bo do leta 2050 na svetu letno zaradi okužb, ki jih povzročajo odporne bakterije, umrlo več kot deset milijonov ljudi. (Foto: Shutterstock)

Če uporabe antibiotikov ne bomo občutno zmanjšali, bo do leta 2050 na svetu letno zaradi okužb, ki jih povzročajo odporne bakterije, umrlo več kot deset milijonov ljudi.

Najpogostejši razlog za predpisovanje antibiotikov so akutne okužbe dihal in vnetje srednjega ušesa ter akutni rinosinusitis, in sicer navkljub priporočilom in smernicam proti rutinski uporabi antibiotikov. Petina bolnikov z akutnim vnetjem dihal od svojega družinskega zdravnika zahteva antibiotik – in ga tudi dobi. Raziskava med 1.273 britanskimi zdravniki je pokazala, da skoraj vsak drugi zdravnik (49 odstotkov) redko ustreže zahtevi pacienta, ko gre za zdravljenje, skoraj tretjina (30 odstotkov) pogosto, medtem ko le 12 odstotkov tega ne naredi nikoli, osem odstotkov pa zelo pogosto.

V Avstraliji več kot polovica družinskih zdravnikov predpiše antibiotik ob akutnem vnetju dihal, ker to od njih pričakujejo bolniki. Obenem so prepričani, da predpisovanje antibiotikov v primarnih ambulantah ni razlog za odpornost proti antibiotikom, temveč sta to bolnišnično predpisovanje in razširjena veterinarska uporaba.

Smernice za akutno vnetje sluznice nosu in srednjega ušesa priporočajo strategijo odloženega predpisovanja antibiotikov, razen v izjemnih primerih sistemske bolezni, tveganja za zaplete in podobno. Pri akutnem sinusitisu se antibiotik predpisuje šele deseti dan po pojavu simptomov, če ne pride do izboljšanja. Odstopanja od smernic morajo biti dobro utemeljena, načelno neupoštevanje in nestrinjanje z njimi pa bi moralo biti objavljeno v strokovnih skupinah kot spodbuda za njihovo nadgradnjo.