»Zaposleni v zdravstveni negi imamo slabe pogoje za delo, saj delamo po zastarelih standardih in normativih iz leta 1984. Zaradi akutnega pomanjkanja zaposlenih v zdravstveni negi delamo bistveno več, kot bi bilo zaželeno, da zadostimo potrebam pacientov. Pri tem pa smo podvrženi dodatnemu stresu, izgorelosti in poklicnim boleznim. Kadrovska podhranjenost in slabi pogoji za delo pa imajo lahko neugodne posledice tudi na izide obravnave pri pacientih.«
»Medicinske sestre in babice smo in bomo tudi v prihodnje ključne za zdravstveni sistem. V Sloveniji imamo dobro razvito mrežo na primarni ravni zdravstvenega varstva. S projektom referenčnih ambulant smo medicinske sestre že aktivno vstopile v obravnavo pacientov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Imamo še veliko priložnosti za okrepitev koordinacije, sodelovanja med različnimi izvajalci in institucijami. Pri tem medicinske sestre že aktivno sodelujemo kot koordinatorice in smo lahko še posebej uspešne, ker imamo znanje, smo strokovnjakinje s področja zdravstvene vzgoje in promocije zdravja, imamo komunikacijske in povezovalne sposobnosti, stopnja zaupanja s strani pacientov v naš poklic pa je na zavidljivi ravni,« je še dodala Ažmanova.
Prvi dan kongresa so udeleženci med drugim prisluhnili Annette Kennedy, predsednici Mednarodnega sveta medicinskih sester (ICN), ki zastopa 135 nacionalnih združenj medicinskih sester in 17 milijonov medicinskih sester po vsem svetu. Kennedyjeva je poudarila, da so medicinske sestre povezovalni člen med ponudniki storitev zdravstvene nege, pacienti, skrbniki, družinskimi člani in skupnostjo.
»Na vseh ravneh imajo medicinske sestre pomembno vlogo – bodisi pri zagotavljanju zdravstvene nege, natančnem ocenjevanju potreb in oblikovanju kliničnega odziva bodisi pri ocenjevanju izidov in učinkovitosti obravnave. A kljub temu so medicinske sestre pri številnih pomembnih odločitvah glede zagotavljanja zdravstvene nege izključene. Čas je, da dvignemo svoj glas in postanemo bolj vidne,« je dejala Kennedyjeva.
»Naložb v zdravstveno nego se ne sme obravnavati kot strošek. Vlade in odločevalci ne bi smeli dvomiti v vrednost vračanja naložb v zdravstveni sektor. Vlaganja v storitve zdravstvene nege bi morala biti obravnavana kot naložbe v gospodarstvo, saj je z zdravo in delovno bolj storilno populacijo mogoče doseči boljši gospodarski donos. In vlaganje v medicinske sestre je ključen način za doseganje ciljev trajnostnega razvoja,« je še poudarila Annette Kennedy.
Dodajte svoj komentar
Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.
Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.