Nobelova nagrada za medicino in kemijo

Nobelova nagrada za medicino gre letos v roke ameriških znanstvenikov Jeffreyja C. Halla, Michaela Rosbasha in Michaela Younga za preboj pri razumevanju 24-urnega ciklusa aktivnosti organizmov, znanim pod izrazom cirkadiani ritem.
Nobelova nagrada za medicino gre letos v roke ameriških znanstvenikov Jeffreyja C. Halla, Michaela Rosbasha in Michaela Younga za preboj pri razumevanju 24-urnega ciklusa aktivnosti organizmov, znanim pod izrazom cirkadiani ritem. (Foto: Shuttersock)

Nobelova nagrada za medicino gre letos v roke ameriških znanstvenikov Jeffreyja C. Halla, Michaela Rosbasha in Michaela Younga za preboj pri razumevanju 24-urnega ciklusa aktivnosti organizmov, znanim pod izrazom cirkadiani ritem.

V utemeljitvi je stockholmski inštitut Karolinska zapisal, »da njihova odkritja pojasnjujejo, kako rastline, živali in ljudje prilagodijo svoj biološki ritem, da je usklajen z dnevno-nočnim ritmom Zemlje«. Raziskave so letošnji Nobelovi nagrajenci opravili na vinski mušici, pri kateri so izolirali gen, ki nadzoruje običajen dnevni biološki ritem. »Zdaj razumemo, da notranja biološka ura po enakem načelu deluje v celicah ostalih večceličnih organizmov, tudi ljudi,« je v sporočilu za javnost zapisal odbor.

Pri ljudeh cirkadiani ritem oziroma notranja biološka ura uravnava ritem spanja, hranjenje, izločanje hormonov, krvni tlak in telesno temperaturo. Hall, Rosbash in Young že od 80. let prejšnjega stoletja skušajo najti odgovor na vprašanje, ali je 24-urni cikel v živih bitjih endogen ali ne, oziroma ali se bo obdržal tudi v okolju, kjer ni razlike med dnevom in nočjo. Francoski astronom Jean Jacques d‘Ortous de Mairan je že leta 1729 ugotovil, da se listi mimoze zapirajo in odpirajo, tudi ko je rastlina v temi. Dvesto let pozneje je Erwing Bünning dokazal, da se listi fižola premikajo v značilnem ritmu, četudi so nenehno osvetljeni. Pozneje so dokazali, da je bioritem deden. Pri proučevanju vinske mušice so ugotovili mutacijo v istem genu, ni pa bilo jasno, kako ta gen določa bioritem. Prav to so odkrili letošnji nagrajenci.

Jacques Dubochet, Joachim Frank in Richard Henderson so si razdelili letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo za delo na razvoju krioelektronske mikroskopije za visoko ločljivost strukture biomolekul. Ta razvoj je ključen za številna raziskovalna področja, kot so denimo analize virusa zika, ki povzroča poškodbe možganov pri novorojenčkih. Njihovo delo je omogočilo zamrzovanje biomolekul, kar je olajšalo uvid v njihove strukture in procese, v katerih sodelujejo.
Irma Kuhar

Irma Kuhar dr. med. spec. psihiatrije, psihoterapevtka, kognitivno vedenjska terapevtka

Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki