Nevarna osamljenost

Tili Kojič
ponedeljek, 18. januar 2016

(Foto: Dreamstime)

Osamljenost ni le čustveno stanje, saj vpliva na genetske spremembe, ki vodijo v številne bolezni in tudi v prezgodnjo smrt, kaže nova ameriška raziskava. Prvič so znanstveniki dokazali, da osamljenost negativno vpliva na imunski sistem. Že od prej je znano, da izolacija vpliva na moralo ljudi, ki so prisiljeni živeti, kot da so »odrezani od sveta« ter da psihološke posledice takšnega stanja in druge zdravstvene težave vodijo celo v prezgodnjo smrt.

Da bi ugotovili, kaj je razlog za ta pojav, so znanstveniki z univerze v Chicagu na podlagi analize rezultatov cele vrste testov moških in žensk, starejših od 50 let, ugotovili, da osamljenost v njihovem organizmu sproža fiziološke procese, ki vodijo v različne bolezni oziroma povzročajo stres, ki vpliva na proizvodnjo belih krvničk monocitov ter obenem povečuje gensko aktivnost. Ta proces spodbuja vnetne procese, znano pa je, da se organizem boleznim upira prav z zmanjšano aktivnostjo genov. Pojav torej temelji na genetiki, saj so znanstveniki pri osamljenih ljudeh zaznali pomembno aktivnost posameznih genov, povezanih z imunskim sistemom.

Osamljenost torej škoduje zdravju, velja pa tudi obratno – slabo delovanje imunskega sistema lahko vpliva na sposobnost komuniciranja z okolico. Pretirana genska aktivnost negativno vpliva na delovanje imunskega sistema, kar pospešuje razvoj vnetnih procesov v organizmu, ki pa pogosto povzročajo razvoj različnih bolezni, zlasti srčno-žilnih. Znanstveniki sklepajo, da slabo delovanje imunskega sistema lahko pripelje do umikanja vase. Rezultate so objavili v reviji Proceedings of the National Academy of Science.