Boj za semena je boj za življenje

»Želijo si, da bi ljudje pozabili, da lahko vsi zbiramo semena in da lahko vsi pridelamo hrano. Pa ne bomo! Tega ne bomo nikoli pozabili,« je v hrvaškem Sisku povedala dr. Vandana Shiva, ena od najbolj znanih bork za ohranitev semen. Marca je Svetovna zdravstvena organizacija objavila izsledke raziskave, ki je pokazala, da je pesticid glifosat najbrž kancerogen – enako kot nekateri drugi pesticidi.

»Podjetja, ki nam prodajajo te strupe, nas prepričujejo, da brez njih ne moremo pridelati dovolj hrane,« je ta znana indijska fizičarka in aktivistka povedala na 4. forumu za prehransko suverenost, ki ga je organizirala Zelena mreža aktivističnih skupin ZMAG. Tudi razmere v slovenskem kmetijstvu niso rožnate. Pri tem žal nismo sami. Indija, nekoč ena od največjih pridelovalk bombaža, je zaradi vdora velikih korporacij, ki so v samo petih letih zavladale trgu, je na kolenih. Samo pet družb, med katerimi je tudi Monsanto, nadzira kar 95 odstotkov trga s semeni bombaža. Cene so se drastično povečale, v nekaterih primerih celo za 70.000 odstotkov, zato so bili kmetje prisiljeni jemati posojila, ko pa jih niso mogli odplačevati, so jim družbe vzele zemljo. Od leta 1998 je kar 300 tisoč kmetov naredilo samomor.

Da bi znova dosegli prehransko suverenost, potrebujemo drugačno ekonomijo, so sporočili udeleženci foruma. Takšno, pri kateri resursi krožijo znotraj lokalne skupnosti, ne pa po piramidalnem sistemu, pri katerem se koncentrirajo v rokah mogočnih. Takšno, pri kateri beseda ekonomija spet dobi svoj prvotni pomen, torej skrb za dom in za Zemljo. Tega ne bodo storile korporacije, saj ni v njihovem interesu. Čas je, da zavihamo rokave in vzamemo demokracijo v svoje roke, so še sporočili. Treba je razvijati nove, trajnostne sisteme ter se boriti za njihovo priznanje. Čim več ljudi je treba navdušiti za vzgajanje hrane, spodbujati je treba za trajnostne modele pridelave. Obenem je treba ohraniti agrobioraznolikost: tradicionalne sorte in pasme. Udeleženci foruma so prepričani, da je to edina pot do svobode in trajnosti – ekonomski, socialni in ekološki.