Zdravniki umirajo prej in so bolj nagnjeni k samomoru

(Foto: Shutterstock)

Strokovnjaki iz Slovenije, Evrope in ZDA so v okviru tretjega mednarodnega simpozija o zdravem življenjskem slogu v ospredje postavili skrb za aktivno zdravstveno preventivo. Posebno pozornost so namenili raziskavi obremenjenosti slovenskih delavcev v zdravstvu na delovnem mestu, ki je pokazala, da je stopnja obremenjenosti povezana s pogostostjo napak. Tisti, ki so telesno dejavni, jih storijo manj.

Zdravstveni delavci, ki imajo tudi dovolj znanja o tem, kako končati življenje, dvakrat pogosteje kot drugi naredijo samomor, poleg tega so bolj nagnjeni k depresiji in odvisnosti od kemijskih substanc. Bolj zdravi so tisti, ki se več gibljejo. Številke so še bolj zaskrbljujoče, ko gre ženske, saj v povprečju štiri- do petkrat pogosteje naredijo samomor kot druge ženske primerljive starosti. Samomorilnost je povezana s psihičnimi težavami – z depresijo in obremenjenostjo na delovnem mestu, kar je mogoče diagnosticirati. Toda kot je povedal vodja raziskave, prof. dr. Alojz Ihan, si zdravstveni delavci ne priznajo, da imajo težave oziroma simptome skrivajo pred seboj. Zdravnikom se zaradi obremenitev krajša tudi življenjska doba. Raziskava je zajela 80 delavcev v zdravstvu – družinske zdravnike, anesteziste in kirurške medicinske sestre. Čeprav so medicinske sestre približno enako obremenjene kot družinske zdravnice, so v primerjavi z njimi pod večjim stresom in manj zadovoljne s svojim življenjem, kaže raziskava. Na doživljanje stresa namreč vplivajo tudi slabši ekonomski položaj, nezmožnost odmika od naporov in manjša avtonomija pri delu.

Prof. dr. Matej Tušak s Fakultete za šport v Ljubljani je omenil evropsko raziskavo, ki Slovence uvršča med prvih pet narodov po hitrosti in učinkovitosti dela, vendar tudi med zadnjih pet po ravnotežju, ki ga lovimo med osebnim življenjem in kariero – v škodo prvega. Če bomo tako nadaljevali, je poudaril, bomo vsi Slovenci pri petdesetih letih izgoreli in s propadlim osebnim oziroma družinskim življenjem. Zato je nujno, da razvijemo sisteme, ki bodo povečali naš rezervoar energije, delodajalci pa bi morali poskrbeti za zadovoljstvo na delovnem mestu. Stres se je namreč v zadnjih tridesetih letih povečal, naš organizem oziroma naši obrambni sistemi pa temu niso prilagojeni.
Zlatko Fras

dr. Zlatko Fras dr. med. spec. internist

Postavi vprašanje

Lea Lukšič

Dr. Lea Lukšič prehranska terapevtka, nutricionistka, raziskovalka

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki